Vprašanja bralcev
Prvi Janezov list 4:18, EI, nam pove: »V ljubezni ni strahu, saj popolna ljubezen odganja strah.« Peter pa je zapisal: »Bratovščino ljubite, Boga se bojte.« (1. Petrov 2:17) Kako lahko ti vrstici uskladimo?
Tako Peter kakor Janez sta bila apostola, ki sta se učila neposredno od samega Jezusa Kristusa. Zato smo lahko prepričani, da se vse, kar sta napisala, ujema. Ključ rešitve zgornjih navedkov pa je, da sta apostola govorila o različnih vrstah strahu.
Preučimo najprej Petrov nasvet. Sobesedilo pokaže, da je dal sokristjanom navdihnjen nasvet o tem, kakšen odnos naj imajo do oblastnikov. Drugače povedano, razlagal je, kakšna je v določenih okoliščinah prava podložnost. Tako je svetoval kristjanom, naj bodo podložni tistim na vplivnih položajih v človeških vladah, kot so kralji oziroma vladarji. (1. Petrov 2:13, 14, EI) Peter je nadalje pisal: »Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite!« (1. Petrov 2:17)
Če upoštevamo sobesedilo, je jasno, da je Peter z besedami, naj se kristjani ‚bojijo Boga‘, mislil, da bi morali imeti trden, svetospoštljiv odnos do Boga, strah, da ne bi ugajali najvišji avtoriteti. (Primerjaj Hebrejcem 11:7.)
Kako pa je z razlago apostola Janeza? V Prvem Janezovem listu, 4. poglavje, je predhodno obravnaval, kako potrebno je presojati »navdihnjene izraze« (NW), ki izhajajo od krivih prerokov. Gotovo je, da ti izrazi niso od Boga Jehova, ampak izvirajo iz pokvarjenega sveta oziroma ga odsevajo.
Nasprotno pa so maziljeni kristjani »iz Boga«. (1. Janezov 4:1-6) Zato jih je Janez rotil: »Ljubljeni, ljubimo se med seboj; kajti ljubezen je iz Boga.« Bog je prevzel pobudo za kazanje ljubezni – »poslal [je] Sina svojega v spravo za grehe naše«. (1. Janezov 4:7-10) Kako pa bi se morali odzvati mi?
Gotovo je, da bi z našim ljubečim Bogom morali ostati enotni. Ne bi se ga smeli bati in trepetati, ko naj bi se mu v molitvi približali. Janez je že prej svetoval: »Če nas srce naše ne obsoja, imamo trdno zaupanje [svobodnost govora, NW] do Boga, in karkoli prosimo, prejmemo od njega, ker držimo zapovedi njegove.« (1. Janezov 3:21, 22) Da, čista vest nam omogoča, da se bližamo Bogu brez hromečega ali zadržujočega strahu. Ker ga ljubimo, čutimo, da se lahko v molitvi svobodno obrnemo nanj oziroma se mu približamo. Tako »v ljubezni ni strahu«.
Primerjajmo sedaj ti misli. Kristjan bi moral vedno imeti svetospoštljiv strah do Jehova, ki vznikne iz velikega spoštovanja njegovega položaja, moči in pravičnosti. Vendar Boga tudi ljubimo kot našega Očeta, čutimo, da smo mu blizu in da se mu lahko približamo. Namesto da bi nas zadržal kakršen koli strah pred njim, smo prepričani, da se mu lahko približamo kakor otrok, ki čuti, da se lahko svobodno bliža ljubečemu očetu ali materi. (Jakob 4:8)