»Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno«

 1. Po čem se da iz Biblije prepoznati njenega Avtorja, in s kakšnim znanjem nam strežejo Pisma?

»VSE Sveto pismo je navdihnjeno od Boga.« Po teh besedah iz Drugega pisma Timoteju 3:16 v Bogu, ki mu je ime Jehova, prepoznavamo pravega Avtorja in Navdihovalca Svetega pisma. In navdihnjena Pisma so res nekaj prečudovitega! S kakšno neverjetno zakladnico resničnega znanja nam strežejo! V njih se skriva tisto pravo »spoznanje Boga«, za katerim se kot za največjo dragotino že dolge veke ženejo vsi, ki kaj dajo na pravičnost. (Preg. 2:5)

 2. Kako visoko mnenje so imeli o božanski modrosti Mojzes, David in Salomon?

² Eden takih iskalcev spoznanja je bil Mojzes, vidni voditelj in organizator Božjega naroda, Izraela. In Mojzes je rekel, da je pouk od Boga »kot dež [. . .], kot ploha na sveže zelenje in kot naliv na zelišče«. Tak je bil tudi David, strumni borec na braniku Jehovovega imena, ki je molil: »Uči me, Gospod, svojo pot, da bom hodil v tvoji resnici.« Enako tudi mirnodušni Salomon, ki je svojčas sezidal eno najveličastnejših stavb, kar jih je kdaj stalo na zemlji, namreč Jehovov hram v Jeruzalemu; on je božansko modrost opredelil z besedami: »Nje pridobitev je boljša ko pridobitev srebra, in njen sad boljši kot zlato. Dragocenejša je kakor biseri, nobena dragocenost ji ni enakovredna.« (5. Mojz. 32:2; Ps. 86:11; Preg. 3:14, 15)

 3. Kolikšno vrednost pripisujeta božanski besedi Jezus in Bog sam?

³ Najviše pa je Božjo besedo ovrednotil Jezus, Božji sin, namreč: »Tvoja beseda je resnica.« Svojim sledilcem pa je rekel: »Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jan. 17:17; 8:31, 32) Ta beseda, ki jo je Jezus prejel od svojega Očeta, je torej zares mogočna. Je namreč Božja beseda. Jezus je po svoji smrti, ko je tudi že vstal od mrtvih in bil povzdignjen v nebesa na Jehovovo desnico, razodel še več o Očetovi besedi; med drugim je s prelepimi besedami naslikal blagoslove, ki jih misli Bog izliti na človeštvo v rajski zemlji. In potem je Bog apostolu Janezu naročil: »Zapiši, zakaj te besede so zanesljive in resnične!« »Zanesljive in resnične« pa so sploh vse besede v navdihnjenih Spisih, in vsem, ki se ravnajo po njih, se to neizmerno bogato obrestuje. (Raz. 21:5)

 4. Za kaj vse so navdihnjena Pisma koristna?

⁴ In v čem se to človeku obrestuje? Na to odgovarja izrek apostola Pavla iz Drugega pisma Timoteju 3:16, 17, če ga preberemo do konca: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« Navdihnjena Pisma so torej koristna za poučevanje pravega nauka in tudi pravega ravnanja, za to, da znamo v glavi in tudi sicer v življenju vse stvari postaviti na pravo mesto, hkrati pa nas svarijo in disciplinirajo (NW), da bi mogli ponižno hoditi v resnici in pravičnosti. Če se uklonimo pouku Božje Besede, lahko celo postanemo ,Božji sodelavci‘. (1. Kor. 3:9) Na svetu pa ni večje prednosti od te, da se človek vpreže v Božje delo kot ,popoln božji človek, primeren za vsako dobro delo‘.

TRDEN TEMELJ ZA VERO

 5. Kaj je vera in kako si jo človek edinole sezidava?

⁵ Da bi bil človek Božji sodelavec, pa potrebuje vero. Vere ne smemo mešati s puhlim lahkoverjem, ki se danes tako šopiri. Veliko ljudi namreč meni, da je vsako prepričanje – pa čeprav sektaško, evolucijsko ali filozofsko – samo po sebi že dovolj. Božji človek pa mora ,imeti za vodilo besede zdravega nauka [. . .] v veri in ljubezni do Kristusa Jezusa‘. (2. Tim. 1:13) Imeti mora resnično, živo vero, ker je »vera trdno pričakovanje tistega, na kar upamo, razvidni izkaz resničnosti, ki jih sicer ne vidimo«. Utemeljevati jo mora trdno verovanje v Boga in v njegovo poplačilo tistim, ki so njemu všeč. (Heb. 11:1, 6, NW) Takšno vero pa si človek sezidava le s prizadevnim preiskovanjem Božje Besede, Biblije. Takšna vera mu raste iz globoke ljubezni do Biblije in do Boga Biblije, Jehova, ter do njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Takšna živa vera je samo ena, kakor je en sam tudi Gospod, Jezus Kristus, in en sam Bog in Oče vseh, Jehova. (Efež. 4:5, 6)

 6. Kakšna je resnična vera?

⁶ Treba pa je vedeti, kaj je Božja Beseda, poznati je treba okoliščine njenega nastanka, njeno strokovno veljavnost, njen smoter in pravičnostno gibalno silo. Ko doumevamo vso širino njenega veličastnega sporočila, namreč tudi verujemo. Še več, Biblija in njen Avtor nam potem prirasteta k srcu tako zelo, da te vere in ljubezni nobena reč ne more več pogasiti. Trdno podstavo veri daje ravno Sveto pismo, ki hrani tudi izreke Jezusa Kristusa. Resnična vera pa bo preživela tudi preskušnje in bridkosti, preganjanje in pridobitniško snubljenje ter modrijanstvo brezbožne družbe. Zmagoslavno si bo utrla pot naravnost v Božji novi, pravični svet. »Zmaga, ki premaga svet, je naša vera.« (1. Jan. 5:4)

 7. S čim je človek poplačan, če se dokoplje do biblijske modrosti?

⁷ Da bi vero našli in jo tudi obdržali, pa se je treba zavzeti in si utrjevati razumevanje in ljubezen do Božje Besede, do navdihnjenih Pisem. Z njimi je namreč Bog naklonil človeštvu dar brez primere, pravo pravcato zakladnico duhovnih zakladov, katerih modrostni globočini človeški um ne pride do dna. Ta Pisma delujejo kot gibalo duhovnega bistrenja in navajajo k pravičnosti kot nobena druga knjiga na svetu. Človeka ob dokopavanju do spoznanja Božje Besede nehote prešine kot nekoč apostola Pavla: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu!« Poznati navdihnjena Pisma in njihovega Avtorja pomeni stopiti na pot večnega veselja in radosti. (Rim. 11:33; Ps. 16:11)

JEHOVA – SPOROČEVALNI BOG

 8. a) Zakaj bi morali biti hvaležni, da je Jehova Bog, ki sporoča oziroma komunicira? b) V čem se razlikuje od demonskih bogov?

⁸ Ko je David pel slavo Jehovovemu imenu, je vzkliknil: »Velik si in čudodelen; ti edini si Bog.« (Ps. 86:10) Jehova je človeštvu na zemlji res naredil že mnogo ,čudes‘; eno teh je tudi to, da mu je sporočil svojo Besedo. Pač, Jehova je Bog, ki sporoča, komunicira, Bog, ki se v svoji ljubezni, svojim stvarjenjem na ljubo, tudi izreka. Kako hvaležni smo lahko, da naš Stvarnik ni nekak visokosten oblastnež, ki bi bil večno zagrnjen v kopreno skrivnosti in gluh za potrebe pravice željnih ljudi na zemlji! Tako kot bo to v novem svetu, ki še pride, biva Jehova že zdaj z vsemi, ki verujejo vanj in ga ljubijo, kakor dober Oče, ki svojim zvedavim otrokom sporoča o dobrotah. (Raz. 21:3) Naš nebeški Oče ni kakor demonski bogovi, ki jih morajo upodabljati s strašljivimi, a nemimi maliki. Bogovi iz kovine in kamna niso s svojimi zaslepljenimi častilci nič kaj očetovski. Nič prida jim ne morejo sporočiti. Drži torej kot pribito, da »njim postanejo podobni, ki jih delajo«. (Ps. 135:15–19; 1. Kor. 8:4–6)

 9. Kakšno sporočilo je prišlo od Boga, ki je zgoraj?

⁹ Jehova je »usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi [resnici, NW]«. (2. Mojz. 34:6) Iz zvrhanosti svoje milosti je človeštvu sporočil za zvrhan koš resnic. V njih je zdrav napotek človeštvu za kažipot, in tu so tudi prerokovanja, ki človeku svetijo po stezi do blagoslovov, ki šele prihajajo. »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.« (Rim. 15:4) V poučenje človeštva tu spodaj je to zanesljivo sporočilo pripotovalo prav od zgoraj, iz samih nebes. (Jan. 8:23)

10. V katerih jezikih je Jehova sporočal in zakaj ravno v teh?

¹⁰ Jehova ni nikdar ničesar sporočil v neznanem jeziku, ampak vsekdar v jeziku ljudi, živi govorici svojih zvestih pričevalcev. (Ap. dela 2:5–11) Adamu, Noetu, Abrahamu, Mojzesu in hebrejskim prerokom je govoril v prvem jeziku človeštva, v jeziku, ki ga zdaj poznamo kot hebrejščino. Ta je bila v rabi toliko časa, dokler so jo še razumeli, vsaj še do časa Savla iz Tarza, kateremu je v tem jeziku spregovoril od mrtvih vstali Jezus. (Ap. dela 26:14) Ko se je med Izraelci v pregnanstvu uveljavila kaldejska aramejščina, so od Boga ti dobili nekaj sporočil v aramejščini, ker je ljudstvo razumelo pač ta jezik. (Ezd. 4:8–6:18; 7:12–26; Dan. 2:4b–7:28) Ko se je pozneje kot mednarodni jezik uveljavila grščina in postala poglavitni jezik Božjih pričevalcev, pa so Jehovova sporočila prihajala in se ohranila v tem jeziku. Vse povedano in zapisano v Bibliji je plod Jehovovega sporočanja, ki ga je v prid ponižnih, resnicoljubnih ljudi na zemlji vedno opravljal v (takrat) živem jeziku.

11. Zakaj smemo reči, da je Jehova oblikovalec vseh jezikov?

¹¹ Jehova je stvarnik možganov in govoríl, namreč jezika, ust in grla, s katerimi tvorimo vse prezapleteno glasovje za vsakega izmed mnogih jezikovnih sistemov. Lahko bi torej rekli, da je Jehova oblikovalec vseh jezikov. Svojo moč nad človeškim jezikom je prikazal s čudežem, ki ga je naredil pri Babelskem stolpu. (2. Mojz. 4:11; 1. Mojz. 11:6–9; 10:5; 1. Kor. 13:1) Jehovu ni noben jezik tuj. Človeka namreč ni le obdaril s prvobitno hebrejščino, marveč je s stvarjenjem možganov in govoríl položil temelj tudi aramejščini in grščini ter vsem 3000 jezikom, kolikor jih danes približno pozna človeštvo.

JEZIK RESNICE

12., 13. a) S čim je Jehova dosegel, da njegova sporočila bolje razumemo? b) Navedite zglede.

¹² Naj je Jehova uporabljal katerikoli sistem človeškega jezika, je vsekdar občeval v jeziku resnice, ne pa v jeziku verskega misticizma. Jezik resnice pa je preprost in zlahka razumljiv. (Sof. 3:9, NW) Zemljan pač najlaže dojema trirazsežnostne stvari, se pravi predmete, ki imajo dolžino, širino in višino in so vpeti v tok časa. Zato je Jehova sicer nevidne stvari predstavil s tipskimi upodobitvami, ki jih človeški um zmore dojeti. Takšen je bil na primer tabernakelj, kot si ga je zamislil Bog, Mojzes pa postavil v pustinji. Njegove trirazsežnostne simbole je Pavel pod navdihnjenjem uporabil za razlago veličastnih resničnosti, ki v resnici pripadajo nebesom. (Heb. 8:5; 9:9)

¹³ Pa še en tak zgled: Jehova, ki je duh, ne sedi dobesedno na nekakšnem prestolu v nebesih. Vendar pa Bog za smrtnike, ki smo ujeti v mejah vidne predmetnosti, poseže ravno po tem vidnem simbolu, da bi to mogli razumeti. Ko začenja sodno obravnavo v nebeškem sodnem dvoru, je namreč čisto tako, kot bi kralj začel dvorni ceremonial s tem, da sede na prestol. (Dan. 7:9–14)

LAHKO PREVEDLJIVA

14., 15. Zakaj se dá Biblijo, čisto drugače kot človeške modroslovne spise, zlahka prevajati v druge jezike? Ponazorite.

¹⁴ Ker so Biblijo pisali v tako pritlehnem, zlahka razumljivem izrazju, se da njene simbole in dogajanje tudi jasno in natančno prevajati v večino sodobnih jezikov. Izvirna moč in udarnost resnice je ohranjena v vseh prevodih. Preproste, vsakdanje besede, na primer »konj«, »vojna«, »krona«, »prestol«, »mož«, »žena« in »otroci«, namreč v vseh jezikih nezgrešljivo sporočajo jasno izraženo misel. To je nekaj čisto drugega kot pa človeški modroslovni spisi, ki dostikrat ne dopuščajo točnega prevoda. Njihovega zamotanega izražanja in zmuzljivega izrazja se pač zlepa ne da precizno presaditi v drug jezik.

¹⁵ Izraznost Biblije prekaša vse. Še ko je Bog pošiljal obsodilna sporočila neverujočim, ni nikdar zahajal v modrijanski jezik, marveč je posegal po vsakdanjih simbolih. To se lepo vidi v Danijelovi knjigi 4:10–12. Tu s simbolom drevesa v grobih potezah riše kraljestvo samoveličavnega poganskega kralja, potem pa s tem, kar naj bi se z drevesom še zgodilo, karseda točno napoveduje dogodke v prihodnosti. Vse to prevodi v druge jezike jasno upovedujejo. Jehova se je v srčni ljubezni nalašč sporazumeval tako zato, da bi se ,pravo spoznanje pomnožilo‘ (NW). Koliko to samo pripomore pri doumevanju prerokovanj v tem ,času konca‘! (Dan. 12:4)

SPOROČEVALNI POTEK

16. Kako bi mogli orisati potek Jehovovega sporočanja?

¹⁶ Marsikoga bo zanimalo, kako je to sporočanje potekalo. To si kaj lahko ponazorimo z zgledom iz sodobnega sveta. V sporočevalni potek se namreč včlenjujejo: 1. govorec ali tvorec sporočila, 2. oddajnik, 3. sredstvo, po katerem se sporočilo prenaša, 4. sprejemnik in 5. poslušalec. Pri telefonskem sporazumevanju tako sodelujejo: 1. telefonski uporabnik, ki sporočilo pošilja, 2. telefonski oddajnik, ki sporočilo spreminja v električne impulze, 3. telefonske linije, po katerih električni impulzi potujejo do naslovnika, 4. sprejemnik, ki sporočilo iz impulzov pretvori spet nazaj v glasove, in 5. poslušalec. Podobno v nebesih 1. Bog Jehova tvori sporočila, ta potem neredko 2. posreduje naprej Beseda, njegov uradno pooblaščeni Besednik, ki ga zdaj poznamo kot Jezusa Kristusa, 3. po Božjem svetem duhu, Njegovi delovalni, tvorni sili, ki deluje kot komunikacijsko sredstvo, sporočila potujejo na zemljo, tu pa jih 4. sprejme Božji prerok in jih 5. potem objavi v prid Božjemu ljudstvu. In tako kot danes včasih pošljemo kako važno sporočilo po kurirju, je tudi Jehova svojim služabnikom na zemlji včasih poslal svojo besedo iz nebes po duhovnih slih, namreč angelih. (Gal. 3:19; Heb. 2:2)

NAVDIHOVANJE

17. Katero grško besedo prevajamo z »navdihnjeno od Boga« in kako lahko z njenim pomenom bolje razumemo navdihovalni potek?

¹⁷ Z izrazom »navdihnjeno od Boga« prevajamo grški theópneustos, ki pomeni »od Boga (na)vdahnjen«. (Glej NW, prva podčrtna opomba k 2. Timoteju 3:16.) Bog je na svoje zveste može ,dahnil‘ s svojim duhom, svojo dejavno silo, in tako storil, da so sestavili in spisali Sveta Pisma. Temu poteku pravimo navdihnjenje. Ta dejavna sila je prerokom in drugim zvestim Jehovovim služabnikom, ko jih je obšlo navdihnjenje, vodila misli. To pomeni, da so jim sporočila, pa tudi smotrno zasnovane podobe, prihajala od Boga in da so se ta potem trdno vsidrala v njihov miselni krog. »Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani od Svetega Duha [kakor jih je vodil sveti Duh, AC], govorili v imenu Boga.« (2. Pet. 1:21; Jan. 20:21, 22)

18. Kako globoko so se navdihnjena sporočila vtisnila človeškim sprejemnikom v spomin?

¹⁸ Medtem ko so ti Božji možje bodisi bedeli, se pravi bili pri popolni zavesti, bodisi da so v spanju sanjali, je Božji duh nezgrešljivo vsadil vanje sporočilo, ki je v resnici potekalo od Boga, z začetka sporočevalne verige. Ko je prerok sporočilo prejel, ga je bil dolžan ubesedenega prenesti drugim. Gotovo bodo lahko Mojzes in drugi zvesti preroki, ko se bodo ob vstajenju vrnili, potrdili točnost ohranjenih zapisov tega, kar so napisali, ker se bodo s svojimi bistrimi poustvarjenimi možgani bržkone še vedno razločno spominjali izvirnih sporočil. Približno tako je apostola Petra videnje ob spremenjenju na gori tako zelo presunilo, da je lahko še po dobrih 30 letih živo pisal o njegovi veličini. (Mat. 17:1–9; 2. Pet. 1:16–21)

AVTOR IN NJEGOV PRST

19. Kaj je Božji »prst« in kateri svetopisemski stavki to potrjujejo?

¹⁹ Človeški avtorji pri pisanju uporabljajo prste. V starih časih so si pri tem pomagali s pisalom ali stilusom, v novejšem času pa s peresom, pisalnim strojem ali računalnikom. To, kar pod temi prsti nastane, pravimo, da je avtorsko delo možganov imetnika teh prstov. Ali pa ste vedeli, da ima prst tudi Bog? Pač, ima ga. Jezus je namreč o Božjem duhu govoril, kot da je to Njegov »prst«. Ravno je bil ozdravil obsedenca in mu vrnil dar govora in vida, pa so se verski nasprotniki že bogokletno obregnili ob to, s čim da je tega človeka ozdravil. Jezus, kot piše Matej, pa jim je rekel: »Če pa jaz z božjim Duhom izganjam hude duhove, je res k vam prišlo božje kraljestvo.« (Mat. 12:22, 28) Luka nam zadevo še bolj razjasni, ker navaja, da je Jezus ob podobni priložnosti rekel: »Če pa z božjo močjo [s prstom Božjim, AC] izganjam hude duhove, potem je res prišlo k vam božje kraljestvo.« (Luka 11:20) Davno poprej pa so egiptovski svečeniki čarovniki hočeš nočeš morali priznati, da so šibe, ki so zadele Egipt, delo Jehovove višje moči, in so priznali: »To je prst božji!« (2. Mojz. 8:15, 16, v NW 18, 19)

20. Kako je Božji »prst« deloval in s kakšnim uspehom?

²⁰ Iz takšne rabe besede »prst« ni težko uvideti, da ima »prst božji« veliko moč in da se to poimenovanje lepo prilega temu, kako je Bog pri pisanju Biblije uporabljal svoj duh. Tako nam Sveto pismo govori, da je Bog s ,svojim prstom‘ napisal Deset zapovedi na kamniti plošči. (2. Mojz. 31:18; 5. Mojz. 9:10) Tako je bil tudi takrat, ko je Bog pri pisanju različnih svetopisemskih knjig uporabil ljudi, peresu teh ljudi za vodilo njegov simbolični prst, se pravi duh. Božjega svetega duha sicer ne vidimo, vendar je opravil čudovito delo: njegov vidni, otipljivi sad je to, da ima človeštvo zdaj v rokah dragoceni dar, Božjo Besedo resnice, Njegovo Biblijo. Niti senčice dvoma ni, da je Biblijin Avtor Bog Jehova, nebeški Sporočevalec.

NAVDIHNJENA ZBIRKA SE ZAČNE

21. a) Kako so začeli pisati Sveto pismo? b) Kako je Jehova poskrbel za njegovo ohranjenje?

²¹ Kot smo videli, je Jehova »dal [Mojzesu] dve tabli postave, kamnitni tabli, ki jih je popisal prst božji«. (2. Mojz. 31:18) Ta pisni spomenik je vseboval Deset zapovedi in, zanimivo, v tem dokumentu je kar osemkrat uradno zapisano Božje ime, Jehova. Še isto leto, se pravi 1513. pr. n. š., je Jehova Mojzesu zapovedal, naj začne stvari trajno zapisovati. Tako so začeli pisati Sveta Pisma. (2. Mojz. 17:14; 34:27) Bog je Mojzesu prav tako zapovedal, naj izdela ,skrinjo postave [pričevanja, NW]‘ ali ,skrinjo zaveze‘, umetelno tesano skrinjo, v kateri naj bi Izraelci to čezvse dragoceno sporočilo potem hranili. (2. Mojz. 25:10–22; 1. kra. 8:6, 9) Načrt zanjo in za tabernakelj, kjer je skrinja stala, je priskrbel Jehova; in da bi Beseleel, mojster rokodelec in stavbar, svoje delo opravil natanko po božanskem vzorcu, »ga [je Jehova] napolnil z božjim duhom, z umetelnostjo, razumnostjo, vednostjo in vsakršno spretnostjo«. (2. Mojz. 35:30–35)

22. a) Kdo je Avtor Svetega pisma in koliko časa so Pismo pisali? b) Kdo so bili sopisci Biblije in kaj o njih vemo?

²² Bog je v oznanjenje svojega namena ,govoril velikokrat in na veliko načinov‘, in to daljši čas. (Heb. 1:1) Ljudje, ki so zapisovali njegovo Besedo, so to namreč delali od 1513. pr. n. š. do nekako 98. n. š., se pravi kakih 1610 let. Tako je en sam Avtor, Bog Jehova, za to uporabil kakih 40 takih pisarjev, nekakšnih človeških tajnikov. Vsi ti sopisci so bili Hebrejci, torej člani naroda, ki so mu »bila zaupana božja razodetja«. (Rim. 3:2) Osem jih je bilo Judov kristjanov, ki so poznali Jezusa osebno ali prek njegovih apostolov. Navdihnjena Pisma, kar so jih napisali pred njihovim časom, so napovedovala prihod Mesija ali Kristusa. (1. Pet. 1:10, 11) Čeprav so ti zemeljski biblijski pisci od Mojzesa do apostola Janeza potekali iz vseh mogočih življenjskih sredin in slojev, so bili vsi enako privrženi suverenosti Boga Jehova in so razglašali njegove namene na zemlji. Pisali so v Jehovovem imenu in po moči njegovega duha. (Jer. 2:2, 4; Ezek. 6:3; 2. Sam. 23:2; Ap. dela 1:16; Raz. 1:10)

23. Katere poprejšnje zapiske so uporabljali nekateri biblijski pisci in kako so te včlenili v navdihnjeno Pismo?

²³ Nekateri izmed teh piscev so v svojih zapisih zajeli tudi kompilacije iz dokumentov izpod peresa poprejšnjih piscev, ki so osebno bili priče zapisovanega, niso pa bili vsi navdihnjeni. Tako je na primer Mojzes nemara skompiliral dele Prve Mojzesove knjige iz takšnih osebnopričevalnih dokumentov, enako pa si je najbrž pomagal tudi Samuel pri pisanju Knjige sodnikov. Večidel je tako tudi Jeremija sestavil Prvo in Drugo knjigo kraljev, Ezdra pa spisal Prvo in Drugo kroniško knjigo. Pri presoji, katere odlomke starejših človeških dokumentov pri tem zajeti, je te kompilatorje vodil sveti duh in s tem te kompilacije avtoriziral kot zanesljive. Brž ko so te izpiske iz starejših dokumentov zajeli v kompilacijo, so tudi ti postali del navdihnjenega Svetega pisma. (1. Mojz. 2:4, NW; 5:1; 2. kra. 1:18; 2. kron. 16:11)

24., 25. a) Katero zgodovinsko razdobje zajema Biblija? b) Navedite, kaj najdete zanimivega v razpredelnici na strani 12.

²⁴ In po kakšnem redu je teh 66 biblijskih knjig nastajalo? Kateri izsek iz neskončnega teka časa zajemajo? Prva Mojzesova knjiga, ki za začetek oriše stvarjenje nebes in zemlje ter pripravo zemlje za človekovo domovanje, povzema pripoved na samem začetku človeške zgodovine od stvarjenja prvega človeka 4026. pr. n. š. naprej. Potem pa Sveti spisi nizajo nadaljnjo pripoved o vsem, kar se je pomembnejšega dogajalo do tik po 443. pr. n. š. Po več kot 400-letnem presledku pripoved nato znova povzemajo 3. leta pr. n. š. in jo popeljejo naprej nekako do 98. leta n. š. Zgodovinsko gledano torej Sveto pismo zajema razdobje 4123 let.

²⁵ O poreklu biblijskih piscev in zaporedju, v katerem so biblijski spisi nastajali, se boste sicer najlaže poučili iz preglednice na 12. strani.

KOMPLETNA »KNJIGA« BOŽANSKE RESNICE

26. V čem tvorijo Pisma eno samo kompletno knjigo?

²⁶ Sveta Pisma, se pravi zbirka, ki sega od Prve Mojzesove knjige do Razodetja, tvorijo eno samo kompletno knjigo, eno samo kompletno knjižico, vso navdihnjeno od enega samega Nadavtorja. Ne bi je bilo prav deliti na dvoje tako, da bi enemu delu prisojali manj vrednosti kot drugemu. Hebrejski in Krščanski grški spisi so si namreč obojestransko bistveni. Drugi dograjujejo prve, oboji skupaj pa sestavljajo eno samo kompletno knjigo božanske resnice. Vseh 66 biblijskih knjig skupaj tvori eno samo knjižno zbirko Svetega pisma. (Rim. 15:4)

27. Zakaj sta izraza »Stari testament« in »Novi testament« neustrezna?

²⁷ Izročilna napaka je, da Božjo pisano Besedo cepijo na dvoje in prvemu razdelku od Prve Mojzesove do Malahijeve knjige rečejo »Stari testament«, drugemu razdelku od Matejevega evangelija do Razodetja pa »Novi testament«. Tako King James Version, priljubljeni angleški svetopisemski prevod, v Drugem pismu Korinčanom 3:14 pripoveduje o ,branju starega testamenta‘, pa apostol tu sploh ne meri na stare Hebrejske spise v celoti. Prav tako noče reči, da navdihnjeni krščanski spisi sestavljajo ,novi testament [zavezo]‘. Pač pa apostol tu govori o Postavini zavezi, ki jo je Mojzes zapisal v Pentatevhu in ki zajema le delček predkrščanskega Svetega pisma. Zato v naslednji vrstici tudi pravi »kadarkoli berejo Mojzesa«. Grško besedo, ki jo King James Version tu prevaja s »testament«, zato mnogo prevodov dosledno prevaja z »zaveza«. (Mat. 26:28; 2. Kor. 3:6, 14; New World Translation of the Holy Scriptures, Revised Standard Version, American Standard Version)

28. Katero zagotovilo spremlja biblijska prerokovanja?

²⁸ Tega, kar so zapisali in ohranili kot Sveto pismo, ne sme nihče spreminjati. (5. Mojz. 4:1, 2; Raz. 22:18, 19) Apostol Pavel o tem piše: »Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo zavržen!« (Gal. 1:8; glej tudi Janez 10:35.) Ob svojem času se mora uresničiti vsa Jehovova preroška beseda. »Tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.« (Iza. 55:11)

PREISKOVANJE SVETEGA PISMA

29. Katere uvodne informacije navajamo ob podrobnejšem zapovrstnem pregledovanju vsake biblijske knjige?

²⁹ Na naslednjih straneh bomo drugo za drugo vzeli pod drobnogled vseh 66 knjig Svetega pisma. Ogledali si bomo zgodovinsko ozadje vsake knjige in si postregli s podatki o njenem piscu, času nastanka in v nekaterih primerih tudi o času, ki ga knjiga zajema. Predloženi so tudi dokazi za pristnost knjige in za to, da ta po pravici sodi k navdihnjenim Pismom. Včasih so dokaz za to besede Jezusa Kristusa ali pa kak odlomek iz navdihnjenih spisov drugih Božjih služabnikov. Kaj pogosto je pristnost knjige izpričana z neutajljivim uresničenjem biblijskega prerokovanja ali pa z znotrajbesedilnimi dokazi v sami knjigi, na primer z njeno skladnostjo, poštenostjo in prostodušnostjo. Podporni dokazi pa so velikokrat zgrajeni tudi na arheoloških najdbah ali na verodostojnem svetnem zgodovinopisju.

30. Kako je orisana vsebina vsake biblijske knjige?

³⁰ Pri vsebinskem orisu vsake knjige smo se še zlasti trudili, da bi bralcu karseda živo stopilo pred oči prodorno sporočilo biblijskega pisca, tako da bi se mu v srcu vzdramila globoka ljubezen do navdihnjenih Pisem in njihovega Avtorja, Boga Jehova, da bi še poglobil dojemanje živega sporočila Božje Besede z vso njeno uporabno vrednostjo, skladnostjo in lepoto. Vsaka knjiga je vsebinsko porazdeljena z odstavčnimi podnaslovi. Ti so namenjeni zgolj večji študijski priročnosti in nikakor nočejo biti samovoljno postavljeni podrazdelki k biblijskim knjigam. Vsaka knjiga je pač organska celota in dragoceno prispeva svoj del k razumevanju božanskih namenov.

31. a) Kateri podatki naj bi potrdili koristnost vsake knjige? b) Katera veličastna tema naj bi ves čas obravnavanja biblijskih knjig živo stopala pred oči?

³¹ Ob koncu obravnave vsake knjige navajamo, zakaj je ta del navdihnjenega Pisma ,koristen za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti‘. (2. Tim. 3:16) Tu obravnavamo tudi uresničitve prerokovanj, kadar nanj napotuje navdihnjeno pričevanje poznejših biblijskih piscev. Vsakokrat tudi nakazujemo, s čim knjiga prispeva k razpletu vseskozne teme Biblije. Biblija namreč ni mit. Človeštvu prinaša edino živo sporočilo. Vse od uvodne Prve Mojzesove knjige pa do zadnje knjige, Razodetja, navdihnjena Pisma pričajo o tem, da se je Bog Jehova, Stvarnik vesolja, namenil posvetiti svoje ime po Kraljestvu, ki mu bo vladalo njegovo Seme. In v tem je tudi veličastno upanje za vse pravicoljubne ljudi. (Mat. 12:18, 21)

32. Katere informacije vse še navajamo, da bi Biblijo lahko res temeljito spoznali?

³² Po pregledu vseh 66 biblijskih knjig pa odmerjamo nekaj prostora predstavitvi okoliščin in sploh vsega, kar je vplivalo na nastanek Biblije. Sem smo uvrstili študije o zemljepisnih značilnostih Obljubljene dežele, časovni umestitvi dogajanja v Bibliji, biblijskih prevodih, arheoloških in drugih podpornih dokazih za pristnost Biblije ter dokazih za biblijski katalog. V tem drugem razdelku boste našli še veliko drugih dragocenih informacij in razpredelnic. Ves ta sklop je nastal z namenom, da bi se lahko res temeljito prepričali, da je Biblija najuporabnejša in najkoristnejša knjiga, kar jih svet pozna.

33. Kot kaj bi lahko opisali Biblijo in kaj nam njeno pregledovanje podeljuje?

³³ Božanski Avtor je človeštvu veliko govoril. Z vsem, kar dela za svoje otroke na zemlji, izpričuje najglobljo ljubezen in pravo očetovsko skrb. S kakšno neprecenljivo zbirko navdihnjenih listin nas je samo obdaril s tem, da nam je dal Sveto pismo! To je resnično zaklad brez primere, obširna knjižnica ,od Boga na(v)dahnjenih‘ poučil, ki po svojem bogastvu in razsežnosti daleč prekašajo vse, kar je kdaj napisal človek. Vneto pregledovanje Božje Besede nikakor ne »utruja telo«, zato pa vsem, ki poznajo ,Gospodovo [Jehovovo, NW] besedo, ki ostane na veke‘, naklanja večno korist. (Prid. 12:12; 1. Pet. 1:24, 25)

[Tabela na strani 12]

NAVDIHNJENI BIBLIJSKI PISCI IN NJIHOVI SPISI

(Po časovnem zaporedju)

 2. Jozue Voditelj ok. 1450. pr. n. š. Jozuetova knjiga

 8. Asaf Pevec Nekaj psalmov

 9. Heman Modrijan Psalm 88

10. Etan Modrijan Psalm 89

14. Jona Prerok ok. 844. pr. n. š. Jonova knjiga

15. Joel Prerok ok. 820. pr. n. š.(?) Joelova knjiga

17. Ozej Prerok po 745. pr. n. š. Ozejeva knjiga

18. Izaija Prerok po 732. pr. n. š. Izaijeva knjiga

19. Mihej Prerok pred 717. pr. n. š. Mihejeva knjiga

21. Nahum Prerok pred 632. pr. n. š. Nahumova knjiga

23. Abdija Prerok ok. 607. pr. n. š. Abdijeva knjiga

27. Agej Prerok 520. pr. n. š. Agejeva knjiga

28. Zaharija Prerok 518. pr. n. š. Zaharijeva knjiga

32. Malahija Prerok po 443. pr. n. š. Malahijeva knjiga

35. Jakob Nadzornik pred 62. n. š. Jakobovo pismo (Jezusov brat)

36. Marko Misijonar ok. 60.–65. n. š. Markov evangelij