Hodite v božanski luči
»Bog je luč.« (1 JANEZOV 1:5, JP)
1., 2. Kdaj in kje je bilo napisano prvo Janezovo pismo in komu je namenjeno?
JEHOVINE PRIČE so hvaležne za božansko luč in želijo še naprej živeti v njej. To pa ni lahko, saj so se že prvi učenci Jezusa Kristusa morali upirati odpadništvu. Jezusovi vdani apostoli so preprečevali njegovo širjenje in eden od teh, ki je ‚deloval kot ovira‘, je bil apostol Janez. (2 Tesaloničanom 2:1—12) Leta 98. n. št. je bil že zelo star in je živel v Efezu ali okolici, tedaj je napisal pismo, ki ga je navdihnil Bog. Nasvet, ki je bil v njem, je pomagal kristjanom prvega stoletja, da so vztrajali v božanski luči. Kako pa je z nami?
2 Janezove besede prav tako koristijo kristjanom v 20. stoletju. Potrudi se torej, ko boš preučeval ta članek in oba naslednja, da boš prebral vse navedene dele njegovega prvega navdihnjenega pisma. Zaimki kot »mi« in »nas«, ki se uporabljajo v apostolovem pismu in v naših pripombah, se nanašajo v glavnem na Jezusove maziljene naslednike. Toda osnovna temeljna načela gleda pravičnosti, ljubezni, vere in pdb, veljajo tudi za kristjane z zemeljskim upanjem.
Razveseljujoče sodelovanje
3. Kakšni dokazi obstajajo, da je Božji Sin živel, trpel in umrl kot človek, in zakaj se ga imenuje »Besedo življenja«?
3 Najprej govori Janez o »deleštvu«, (»občestvu«, JP; »združenju«, EI). (Beri 1 Janezov 1:1—4.) Jezus, »Beseda življenja«, je bila »od začetka« pri Jehovi kot Božje prvo stvarjenje, in po njem so bile ‚ustvarjene vse stvari‘. (Kološanom 1:15, 16) Nekateri odpadniki v prvem stoletju so trdili, da so brez greha, in so zanikali Kristusovo vlogo v božanski ureditvi. Toda apostoli so Jezusa slišali govoriti, pozorno so ga opazovali in se ga dotikali. Vedeli so, da ima Božjo moč. Torej so bili priče, dokazi za to, da je on bil Božji Sin, ki je živel, trpel in umrl kot človek. Bil je »Beseda življenja«, ker je po njem bilo razodeto ‚večno življenje‘. Bog je z Jezusom priskrbel odkupnino. (Rimljanom 6:23; 2 Timoteju 1:9, 10)
4. Kaj se razume pod »deleštvom« ali »občestvom« maziljenih?
4 S tistim, kar so apostoli govorili in pisali, so ‚pričali‘ o brezgrešnem človeku Jezusu Kristusu. Janez je ‚poročal‘, da je lahko nekdo, ki je maziljenec, »združen« z drugimi dediči Kraljestva, z Očetom in Njegovim Sinom. To »deleštvo« ali »občestvo« pomeni enotnost in prinaša veliko radost. (Psalm 133:1—3; Janez 17:20, 21) Odpadniki, ki sovražijo svoje nekdanje sodelavce v Jehovini službi, niso več v takšnem tovarištvu z Bogom in s Kristusom.
‚Bog je luč‘
5. Katero »vest« je Jezus dal apostolom in kako vpliva na življenje Jehovinih prič?
5 Najprej piše o »vesti«, ki so jo apostoli dobili od Jezusa. (Beri 1 Janezov 1:5—7.) Takole se glasi: »Bog je luč in v njem ni nobene teme (nič nesvetega, nemoralnega, neresničnega ali hudobnega).« /JP/ Zato se Jehovine priče ogibajo vseh grešnih del, ki so povezana s temo. (Job 24:14—16; Janez 3:19—21; Rimljanom 13:11—14; 2. Korinčanom 6:14; 1 Tesaloničanom 5:6—9) Nekateri odpadniki niso verjeli, da se lahko greši, zato so bili v duhovni temi. Trdili so, da imajo skrivno spoznanje, toda Bog je luč in ne neka nerazumljiva skrivnost. Bog daje duhovno luč samo svojim resnicoljubnim pričam. (Matej 5:14—16; 1 Petrov 2:9)
6. Kakšni blagoslovi so nam zgotovljeni, če ‚živimo po resnici‘?
6 Če pravimo, da smo v ‚tovarištvu‘ (»občestvu«) z Bogom, »pa kljub temu živimo v temi«, ker grešno živimo, tedaj »lažemo in se ne držimo resnice« oziroma ne živimo kot resnica zahteva. Če pa se trudimo živeti po resnici, tedaj smo v luči, tako kakor je Bog v luči. Smo v ‚tovarištvu‘, »deleštvu« s sokristjani, vsi smo enotni v nauku, v duhovnem stališču, v delu pridobivanja učencev in drugih področjih pravega čaščenja. /JP/
7. Zakaj smo lahko po Jezusovi krvi ‚očiščeni vseh grehov‘?
7 Nasprotno od nekaterih tistih zgodnjih odpadnikov, mi, ki ‚hodimo v luči‘ vemo, da je greh nečist. Ker nismo namerni grešniki, bo po Jezusovi krvi ‚vsak greh odpuščen‘. (Matej 12:31, 32) Zares smo hvaležni, da je Bog usmiljen celo kristjanom, ki so grešili, če so se potem pokesali. (Psalm 103:8—14; Miha 7:18, 19)
Osnova za pomiritev
8., 9. a) Na kakšni osnovi nam bo Jehova odpustil? b) Kaj so nekateri odpadniki govorili glede greha in zakaj niso imeli prav?
8 Janez je zatem pisal o osnovi za očiščenje greha. (Beri 1 Janezov 1:8 do 2:2.) Če rečemo, »da smo brez greha«, zanikamo dejstvo, da so vsi nepopolni ljudje grešni in »resnica ne živi v nas«. /JP/ (Rimljanom 5:12) Toda Bog je ‚resnicoljuben‘ in nam odpušča grehe, če mu le-te skesano »priznamo«, obžalovanje nas mora odvrniti od grešenja. (Pregovori 28:13) Bog je o tistih, ki so v novi zavezi, rekel: »Ne bom se več spominjal njih grehov.« (Jeremija 31:31—34; Hebrejcem 8:7—12) S tem, ko jim je odpustil, je dokazal, da se drži svoje obljube.
9 Razen tega je Bog »pravičen«, ker se vedno drži svojih meril pravičnosti. Z odkupnino je zadostil pravičnosti in lahko ‚odpusti naše grehe in nas očisti vsakršne krivice‘, če verujemo v Jezusovo žrtev in priznavamo svojo grešnost. (Hebrejcem 9:11—15) Mesija je s svojo smrtjo ‚odnesel‘ grehe, tako kot jih je na spravni dan z grehi obložen kozel odnesel v puščavo. (3 Mojzesova 16:20—22; Izaija 53:5, 8, 11, 12; 1 Petrov 2:24) Nekateri odpadniki so govorili, »da so brez greha«, s tem pa so hoteli reči, da ‚Jehova laže‘. Toda »Bog ne laže« in njegova Beseda pokaže, da so vsi nepopolni ljudje grešni. (Titu 1:2; Propovednik 7:20; Rimljanom 3:23) Če bi rekli, »da nimamo greha«, bi to pomenilo, da Božja Beseda ne živi »v nas«, da je ni v naših srcih! (Primerjaj Hebrejcem 8:10.)
10. V katerih stvareh je Jezus »spravna žrtev«?
10 Janez je pisal ‚te stvari‘ o grehu, odpuščanju in očiščenju zato, da mi ne bi več grešili. Njegove besede bi nas morale spodbuditi, da bi se proti grehu borili. (1 Korinčanom 15:34) Toda če »greh« priznamo in se pokesamo, imamo »zagovornika pri Očetu« — »Jezusa Kristusa, Pravičnega«, ki za nas prosi Boga. (Hebrejcem 7:26; primerjaj Janez 17:9, 15, 20.) Jezus je »spravna žrtev«. Z njegovo smrtjo se je zadostilo pravičnosti in bilo Bogu omogočeno, da izkaže usmiljenje in odpravi obtožbe greha v primeru duhovnih Izraelcev ‚po vsem svetu‘, tudi grehe »velike množice«. (Rimljanom 6:23; Galačanom 6:16; Razodetje 7:4—14) Kako zelo cenimo to žrtev!
Poslušaj Boga in pokazuj ljubezen
11. Po katerem dokazu vemo, da »smo v Bogu«?
11 Da bi lahko še naprej hodili v Božji luči, se moramo pokoravati Jehovi. (Beri 1 Janezov 2:3—6.) Zavedamo se, da smo »spoznali« Boga. In če »spolnjujemo njegove zapovedi«, potem ga s tem tudi priznavamo in razumemo njegove lastnosti. Kdor trdi, da pozna Jehovo, pa se mu ne pokorava, je »lažnivec«. Nasprotno pa ima »tisti, ki se drži njegovih zapovedi«, popolno ljubezen do Boga. »Po tem« dokazu pokoravanja in ljubezni do Boga, vemo, da »smo v njem«. /JP/ Dolžni pa smo tudi tako živeti, kakor je živel njegov Sin, glede pridobivanja učencev, medčloveških odnosov ipd.
12. Katero »staro zapoved« so imeli kristjani in zakaj je obenem tudi »nova«?
12 Prav tako nujna je ljubezen med brati. (Beri 1 Janezov 2:7, 8.) Janez je zapisal »staro zapoved«, ki so jo verniki imeli že od »začetka«, odkar so postali kristjani. »Stara« je zato, ker jo je Jezus svojim sledilcem dal že leta poprej, ko jim je rekel, da naj se ‚med seboj ljubijo, kakor jih je on ljubil‘. (Janez 13:34) Vseeno pa je tudi »nova«, ker zahteva več kot ljubezen do bližnjega, ki jo je zahteval Zakon, po tej zapovedi bi morali biti pripravljeni dati življenje za sovernike. (3 Mojzesova 19:18; Janez 15:12, 13) Ker naša požrtvovalna ljubezen dokazuje, da je v skladu s to »novo zapovedjo«, je tako ‚v primeru Kristusa kakor tudi v našem res, da je tema izginila in že sveti prava luč‘.
13. Kdo je po 1 Janezovem 2:9—11 »v luči« in kdo ne?
13 Kdo pa res živi »v luči» ali »v svetlobi«? (Beri 1 Janezov 2:9—11.) »Kdor pravi, da živi v svetlobi, pa svojega brata sovraži, že zdaj živi« v duhovni temi. »Kdor pa svojega brata ljubi, živi v svetlobi in se ne spotika.« /JP/ Grška beseda, ki je tukaj služila za osnovo, označuje živalsko past z vabo in kaže na nekaj, kar lahko povzroči padec v greh. Resnično, kdor pravi, da je kristjan, pa sovraži svojega brata, »ne ve, kam gre, ker mu je tema oslepila oči«. (Matej 13:13—15) Te bo to svarilo navedlo, da se boš ogibal duhovne teme in ne boš dovolil, da bi osebne razlike, laži odpadnikov ali karkoli drugega oslabilo, razdejalo tvojo ljubezen do bratov?
Osnova zaupanja
14. Kdo so »otročiči« in kdo »očetje«, katerim je pisal Janez?
14 Janez je pisal še, da zaupa »otročičem«, verjetno je s tem mislil vso skupščino. (Beri 1 Janezov 2:12—14.) Naši grehi so bili odpuščeni ‚zaradi Kristusovega imena‘ in samo po njem je Bog omogočil rešitev. (Apostolska dela 4:12) Maziljenci ‚poznajo Očeta‘, ker jih je on rodil po svojem duhu. Nekateri so »očetje«, verjetno starejši, izkušeni in duhovni verniki. Poznajo Jezusa, ki obstaja »od začetka«, da ga je Bog ustvaril pred vsemi drugimi stvarmi.
15. a) Kdo so »mladi«, ki jih Janez ogovori, in kako so »premagali hudobnega«? b) Navedi primer za to, kako lahko danes »premagamo« satana!
15 »Mladi« /JP/, ki jim je Janez pisal, so morda mlajši, manj izkušeni kristjani. »Premagali« so »hudobnega«, namreč satana, ker niso popustili njegovim »nameram«. (2 Korinčanom 2:11) Danes bi sem, na primer, spadalo ogibanje nečistih zabav, čutne glasbe in pornografije, kar bi lahko oslabilo krščanska načela in povzročilo padec v spolno nemoralo. »Mladi« premagujejo satana, ker so duhovno »močni« in »Božja Beseda« živi v njih. Bodimo jim podobni in sprejmimo Božje duhovne priprave, zavrnimo odpadništvo in še naprej hodimo v Božji luči.
Česa ne smemo ljubiti
16. Česa ne smemo ljubiti, toda kaj bi se zgodilo, če bi si privzeli posvetno gledišče in težnje?
16 So stvari, ki jih ne smemo ljubiti, pa naj bomo mlajši ali starejši kristjani. (Beri 1 Janezov 2:15—17.) /JP/ Ne smemo ‚ljubiti sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu‘. Namesto tega se moramo paziti, da nas ne oskruni pokvarjenost hudobne človeške družbe in ne smemo dihati v njenem »duhu« oziroma ne smejo nas motivirati njena v glavnem grešna gledanja. (Efežanom 2:1, 2; Jakob 1:27) Če bi si privzeli posvetne poglede in težnje, tedaj v nas ne bo »Očetove ljubezni«. (Jakob 4:4) To pa je v resnici razlog za premišljanje z molitvijo, ali ne?
17. Kakšnih posvetnih želja kristjani ne smejo zadovoljevati?
17 »Vse kar je v svetu« /JP/, ni od Boga. Sem spada »telesno poželenje«, zadovoljiti ga, pa bi pomenilo, da smo podlegli grešnim zahtevam, kot na primer nemoralnim spolnim željam. (1 Korinčanom 6:15—20; Galačanom 5:19—21) Tudi »poželenje oči« nas ne sme premagati. Za oko prijeten sad, čeprav prepovedan, je zapeljal Evo, Davida pa so oči, ker je gledal Batsebo pri kopanju, zapeljale v velik greh. (1 Mojzesova 3:6; 2 Samuelova 11:2—17) Da bi torej vztrajno hodili v Božji luči, se moramo ogibati ničvrednih zabav in drugih stvari, ki ugajajo grešnim željam in kvarijo srce. (Pregovori 2:10—22; 4:20—27)
18. Zakaj je »bahavo razkazovanje sredstev za življenje« nesmiselno in česa s tem ne moremo doseči?
18 Posvetno je tudi »ošabno vedenje« ali »bahanje s sredstvi za življenje« (NS). Ponosen človek se morda hvali s svojim bogastvom, svojo garderobo in podobnim, vse to pa so stvari, ki se lahko izgube. Njegovo »ošabno vedenje« sicer lahko naredi na nekatere vtis in ga prehodno občudujejo, toda to ni Božji blagoslov. (Matej 6:2, 5, 16, 19—21; Jakob 4:16)
19. Kaj bo doletelo ta svet in kako bi to moralo vplivati na nas?
19 Zapomni si, da »svet prehaja« in bo uničen. (2 Petrov 3:6) Skupaj z njim bodo izginile njegove želje in upi in prav tako tisti, ki to ljubijo. »Kdor pa spolnjuje, kar hoče Bog,« pravi Janez, »živi v večnost«. Zato se osredotočimo na večno življenje in se »odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam« in še naprej hodimo v božanski svetlobi. (Titu 2:11—14)
Varuj se odpadništva
20. Kako so bili označeni tisti, ki so bili ‚proti Kristusu‘, in kaj je dokazal njihov pojav?
20 Janez zatem svari pred antikristi. (Beri 1 Janezov 2:18, 19.) Svoje sovernike je spomnil na to, da so ‚slišali od apostolov‘, da »prihaja antikrist«. To, da je »veliko antikristov«, pa je dokaz, da teče že »poslednja ura«, zadnji del apostolskega razdobja. Razen tistih, ki so kot »antikrist« nastopili ‚proti Kristusu‘ kot skupina, pa so bili tudi mnogi posamezni antikristi, ki so trdili, da častijo Boga, a »niso bili izmed naših« in so zapustili pravo krščanstvo. Veseli smo, da odhajanje ali izključevanje takšnih oseb danes preprečuje razpad skupščine.
21. Zakaj imajo z duhom rojeni kristjani »spoznanje« in katero »resnico« poznajo?
21 Verni, z duhom rojeni kristjani zavračajo mišljenje odpadnikov. Jehova, Svet, jih je namreč mazilil, in to jim pomaga razumeti Božjo Besedo. (Beri 1 Janezov 2:20, 21.) Oni gotovo poznajo »resnico« o Jezusu Kristusu, odpadniki pa imajo zmotne predstave o njem. Ker »nobena laž ne izvira iz resnice«, vsi, ki ljubijo Jehovo, zavračajo takšna kriva gledišča in njihove zagovornike.
22. Kaj je naredil C. T. Russell, ko je njegov sovernik zanikal odkupno žrtev?
22 »Kdo je« navsezadnje »lažnivec, če ne tisti, ki trdi, da Jezus ni Kristus« (JP), Božji Maziljenec? (Beri 1 Janezov 2:22—25.) Vsekakor je antikrist tisti, ‚kdor taji Sina in Očeta‘. Ko je neki tovariš biblijskega raziskovalca Charlesa T. Russella zanikal odkupno žrtev, se je ‚ Russell prenehal z njim družiti in pričel izdajati ta časopis, ki je vedno pojasnjeval resnico o Kristusovem izvoru, njegovo mesijansko vlogo in ljubečo pripravo »spravne žrtve«.
23. Kako ‚priznavanje Sina‘ vpliva na naš odnos z Bogom in na naše bodoče izglede?
23 Odpadniki, ki se odrekajo Kristusa, niso Jehovini prijatelji. (Janez 5:23) Toda mi, ki javno ‚priznavamo Sina, imamo tudi Očeta‘, ker Bog priznava svoj odnos z nami. (Matej 10:32, 33) Jezusovi vdani prvi sledilci so se držali tega, kar so slišali o Božjem Sinu, od »začetka«, odkar so postali kristjani. Če je tudi v naših srcih ista resnica, bomo ostali ‚v skupnosti‘ z Bogom in Kristusom in dobili »obljubljeno« večno življenje. (Janez 17:3)
Poučuje nas Bog Jehova
24. Kdo je »maziljen« s svetim duhom in zakaj ‚ni treba, da bi jih kdo drug učil‘?
24 Da bi hodili v božanski svetlobi in nas ne bi zapeljali odpadniki, potrebujemo primeren duhovni pouk. (Beri 1 Janezov 2:26—29.) Z duhom rojeni so »maziljeni« s svetim duhom, spoznali so Boga in njegovega Sina, ‚zato ni treba da bi vas kdo drug (odpadnik) učil‘. Bog po svojem svetem duhu »poučuje« duhovne Izraelce »o vseh stvareh«, o vsem, kar je potrebno, da bi ga častili, tako kot njemu ugaja. (Janez 4:23, 24; 6:45) Veselimo se, da nas Bog kot Jehovine priče duhovno poučuje po »zvestem in modrem hlapcu«. (Matej 24:45—47)
25., 26. a) Zakaj so maziljeni lahko ‚brez strahu‘? b) Kaj pomeni ‚biti pravičen‘?
25 Janez svari dobro poučene maziljence, ‚naj ostanejo v skupnosti z Bogom‘. Tisti, ki so »v skupnosti« z Jehovo, so v podobni enotnosti z njegovim Sinom. (Janez 14:19—21) Takšna enotnost se zahteva, da bi, »ko se prikaže (Kristus), imeli zaupanje in ne bomo osramočeni pred njim ob njegovem prihodu« (EI), to je ob njegovi parousii.
26 Ker sedaj živimo v času Kristusove parousie ali »prisotnosti«, se postavlja vprašanje: Kaj lahko naredimo, da ne bomo zaradi nobene stvari osramočeni in da bomo res hodili v božanski svetlobi? Tako da ‚ostanemo v pravičnosti‘. ‚Če vemo, da je Bog pravičen,‘ sklepa Janez, ‚spoznavamo, da je vsakdo, ki je pravičen, iz njega rojen.‘ ‚Biti pravičen‘ pomeni, pokoravati se Božjim zapovedim, ogibati se krivičnosti in sodelovati v tako odličnih delih, kot je pridobivanje učencev in podpiranje sovernikov. (Marko 13:10; Filipljanom 4:14—19; 1 Timoteju 6:17, 18) ‚Biti rojen iz Boga‘ pomeni, biti »ponovno rojen« kot njegov duhovni otrok. (Janez 3:3—8)
27. Kaj nam še pokaže Janez?
27 Janez je torej pokazal, kako lahko še naprej hodimo v božanski svetlobi. Zatem pokaže kako naj živimo kot Božji otroci. Kaj pa to zahteva?
Kaj boš odgovoril?
◻ Kakšne dokaze navaja Janez za to, da je Božji Sin živel, trpel in umrl kot človek?
◻ V katerem pogledu je Jezus Kristus »spravna žrtev«?
◻ Kakšno zapoved imajo kristjani, ki je tako »stara« kakor tudi »nova«?
◻ Kaj bo doletelo ta svet in kako bi to moralo vplivati na nas, kristjane?
◻ Kako se lahko maziljeni prepričajo, da hodijo v božji svetlobi?
[Poudarjeno besedilo na strani 21]
Ali ceniš Jezusovo žrtev?