Živite kot Božji otroci
»Kdor ne ravna pravično in kdor ne ljubi svojega brata, ni od Boga.« (1 JANEZOV 3:10, JP)
1., 2. Kakšen nasvet apostola bomo obravnavali v našem preučevanju prvega Janezovega pisma?
JEHOVA ima vesoljno družino in del te družine so sedaj tudi nekateri ljudje. Oni so Božji otroci. Kako pa se razlikujejo, ločijo, od drugih?
2 Apostol Janez v svojem prvem od Boga navdihnjenem pismu opisuje te ljudi, ki imajo to izjemno pravico. Svetoval jim je tudi, kako bi še naprej lahko živeli kot Božji otroci. In ti njegovi nasveti bodo koristili vsem predanim Jehovinim pričam.
Kako plemenita je Božja ljubezen!
3. Kako so nekateri postali »Božji otroci« in kako svet gleda na njih?
3 Janez omenja upanje maziljenih kristjanov. (Beri 1 Janezov 3:1—3.) Kako plemenito ljubezen je Jehova pokazal, ker jih je sprejel kot duhovne sinove, ko so postali »Božji otroci«! (Rimljanom 5:8—10) Njihova bogaboječnost, njihovi cilji in upi se razlikujejo od »sveta« — nepravične človeške družbe. Ta posvetna družba sovraži Kristusa in njegove sledilce in zato tudi Očeta. (Janez 15:17—25) Zato svet morda pozna maziljence kot posameznike, toda ne kot Božje otroke, ker svet pač »ni spoznal« Jehove. (1 Korinčanom 2:14)
4. Kaj bi moral delati vsakdo, ki upa na nebeško življenje?
4 Že danes so maziljenci Božji otroci. »Ni pa še razodeto, kaj bomo,« je dejal Janez; če bodo ostali verni vse do smrti, bodo v duhovnem telesu obujeni v nebeško življenje. (Filipljanom 3:20, 21) Ko se jim Bog ‚razodene‘, mu bodo »podobni, ker ga bodo gledali takšnega, kakršen je«, kot »Jehovo, Duha«. (2 Korinčanom 3:17, 18) Vsakdo, ki »upa« v nebeško življenje, bi se moral čutiti spodbujenega, da se očisti, da bi bil čist, »kakor je on (Jehova) čist«. Čeprav so maziljenci sedaj nepopolni, bi morali živeti čisto, v skladu s svojim upanjem, da bodo videli čistega, svetega Boga v nebeškem Kraljestvu. (JP) (Psalm 99:5, 9; 2 Korinčanom 7:1)
Biti pravičen
5., 6. Kaj dela, gledano z Božjega stališča, vsakdo, ki greši, toda kaj v tem pogledu velja za tiste, ki »žive v njem«, Jezusu Kristusu?
5 Živeti kot Božji otrok pomeni tudi biti pravičen. (Beri 1 Janezov 3:4, 5.) »Kdor greši, dela tudi nepostavno,« tako gleda na to Jehova, čigar zakone grešnik krši. (Izaija 33:22; Jakob 4:12) Vsak »greh je nepostavnost«, kršitev Božjih zakonov. Greh je sovražen, nasproten krščanskemu duhu, zato smo hvaležni, da je Jezus Kristus »prišel« kot človek, »da bi odvzel grehe«. Ker »sam nima greha«, je lahko dal Bogu povsem ustrezno spravno žrtev za greh. /JP/ (Izaija 53:11, 12; Hebrejcem 7:26—28; 1 Petrov 2:22—25)
6 »Kdor živi v njem (Sinu), ne greši.« /JP/ (Beri 1 Janezov 3:6) Ker smo nepopolni, morda včasih grešimo. Toda tisti, ki ožive v njem, v Sinu, in zato tudi v skupnosti z Očetom, nimajo navade grešiti. Kdor greši, Jezusa ni »videl« z očmi vere; razen tega pa takšni grešniki iz navade, kot na primer odpadniki, niso »spoznali« Kristusa in ga ne cenijo kot spravno »Jagnje Božje«. /JP/ (Janez 1:36)
7., 8. Od koga izvira po 1 Janezovem 3:7, 8 namerni grešnik in kako se je v zvezi s tem »razodel Božji Sin?
7 Janez nas svari, naj nas nihče ne zapelje. (Beri 1 Janezov 3:7, 8.) »Nihče naj vas ne zapelje,« pravi apostol in doda: »Le kdor pravično živi (ker se drži Božjega zakona) je pravičen, kakor je pravičen on (Jezus Kristus).« /JP/ Naša grešnost nas sicer ovira in ne moremo biti enako pravični kakor naš Zgled. Toda po Jehovini nezasluženi dobroti lahko Jezusovi maziljeni sledilci že danes živijo kot Božji otroci.
8 Kdor namerno grešno živi, »je od hudiča«, ki greši »že od začetka«, vse odkar se je uprl Jehovi. Božji Sin pa se je »razodel« prav zato, da bi »uničil hudičeva dela«, to je pospeševanje greha in hudobije. (JP) Spravna Kristusova žrtev je razveljavila, odstranila učinke Adamove smrti zaradi greha in prinesla vstajenje iz šeola (hadesa), povzročila pa tudi, da bo zdrobljena satanu glava. (1 Mojzesova 3:15; 1 Korinčanom 15:26) Do takrat pa se moramo, tako maziljeni ostanek kot »velika množica«, ogibati greha in krivic.
Živi po Božjem zakonu
9. V kakšnem smislu z duhom rojen kristjan ne »živi več grešno« in zakaj je tako?
9 Janez zatem pokaže razliko med Božjimi in hudičevi otroki. (Beri 1 Janezov 3:9—12.) Vsakdo, ki je »rojen od Boga, ne živi grešno«, nima navade grešiti. Jehovino »preroditveno seme« (NS) ali sveti duh je tisti, ki povzroči »novo rojstvo« (NS) z upanjem na nebeško življenje, in to ostane v posamezniku, Bog mu to upanje in duha odvzame le tedaj, če bi se le-ta upiral in tako »žalostil« duha. (1 Petrov 1:3, 4, 18, 19, 23; Efežanom 4:30) Da bi nekdo ostal Božji otrok, z duhom rojen kristjan, ne sme »živeti grešno«. Takšen je »novo stvarjenje« z »novo osebnostjo« (NS) in se mora boriti proti grehu. »Ognili so se posvetni pokvarjenosti, ki izvira iz poželenja,« njihova srca ne greše iz navade. (2 Korinčanom 5:16, 17; Kološanom 3:5—11; 2 Petrov 1:4, JP)
10. S pomočjo česa se še da ločiti med Božjimi in hudičevimi otroki?
10 Tudi po temle navedku lahko ločimo med Božjimi otroci in otroci satana: »Kdor ne ravna pravično... ni od Boga (JP).« Nepravičnost je za otroke satana tako značilna, da »ne zaspe, če niso storili nič hudega, spanje jim je odvzeto, če niso nikogar zapeljali« (EI), in prav to bi odpadniki želeli narediti vdanim kristjanom. (Pregovori 4:14—16)
11. a) Kako še se da spoznati tiste, ki niso Božji otroci? b) Na kaj bi nas moralo navesti razmišljanje o Kajnovem obnašanju?
11 Prav tako »tisti, ki ne ljubi svojega brata, ni od Boga (JP).« Dejansko je »vest«, ki smo jo slišali v »začetku«, ko smo postali Jehovine priče, ta, da »naj se ljubimo med seboj«. (Janez 13:34) Nismo »kakor Kajn, ki je bil od hudiča«, ker »je ubil svojega brata« — bil je nasilen, to pa je satanova značilnost. /JP/ (1 Mojzesova 4:2—10; Janez 8:44) Kajn je ubil Abela, »ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična« (JP). Če razmišljamo o Kajnovem obnašanju, bi nas to gotovo moralo navesti, da se ogibamo podobnega sovraštva do naših duhovnih bratov.
Ljubezen »v dejanju in resnici«
12. Kako vemo, da smo »prešli iz smrti v življenje«, in kaj to pomeni?
12 Če bi posnemali Kajna, bi bili duhovno mrtvi. (Beri 1 Janezov 3:13—15.) Kajn je svojega brata tako zelo sovražil, da ga je ubil, in ne preseneča nas, da nas svet podobno sovraži, tudi Jezus je to napovedal. (Marko 13:13) Toda »mi vemo (ali prepričani smo), da smo prešli iz (duhovne) smrti v (večno) življenje, ker brate ljubimo«, to je naše sovernike Jehovine priče. Na osnovi te bratovske ljubezni, ki je združena z vero v Kristusa, nismo več ‚mrtvi‘ zaradi prekrškov in grehov, temveč je Bog odvzel z nas svoje prekletstvo, nas obudil iz duhovne smrti ter dal upanje v večno življenje. (Janez 5:24; Efežanom 2:1—7) Odpadniki, ki so brez ljubezni, nimajo takega upanja, ker »kdor ne ljubi, živi v (duhovni) smrti« (JP)
13. Zakaj bi morali, če sovražimo svojega brata ali sestro, o tej zadevi moliti k Jehovi?
13 Res je, »kdor sovraži svojega brata, je ubijalec« (JP). Ni potrebno, da ga dobesedno umori (kakor je Kajn iz ljubosumnosti in sovraštva ubil Abela), kajti tisti, ki svojega duhovnega brata sovraži, bi rad videl, da ta ne bi več živel. Ker lahko Jehova vidi v srce, takšnega, ki sovraži, obsodi. (Pregovori 21:2; primerjaj Matej 5:21, 22.) Noben takšen neskesan »ubijalec« ali sovražnik sovernika »nima v sebi večnega življenja«. (JP) Če torej na skrivaj sovražimo kakega brata ali sestro, bi morali Jehovo prositi, da nam pomaga spremeniti našega duha sovražnosti v bratovsko ljubezen!
14. Do kolikšne mere naj bi pokazovali bratovsko ljubezen?
14 Če hočemo živeti kot Božji otroci, moramo bratovsko ljubezen pokazovati v besedah in dejanjih. (Beri 1 Janezov 3:16—18.) To bi namreč morali delati, ker smo »ljubezen spoznali po tem, da je on (Jezus Kristus) dal življenje za nas«. Če nas je Jezus tako zelo ljubil, moramo tudi podobno ljubiti naše sovernike, takšno je načelo ljubezni (grško a.ga’pe). V preganjanjih smo na primer dolžni »dati življenje za brate«, kakor sta storila Priska in Akvila, »ki sta tvegala glavo«, da bi rešila življenje apostola Pavla. (Rimljanom 16:3, 4, JP; Janez 15:12, 13)
15. Kaj ljubezen od nas zahteva, če je brat v stiski, mi pa imamo ‚sredstva za življenje‘?
15 Če bi dali svoje življenje za svoje brate, bi morali za njih narediti tudi manj pomembne stvari, ali ne? Denimo, da imamo »premoženje«, to je — denar, hrano, oblačila in podobno, kar je na razpolago na svetu. Morda ‚vidimo‘ kakšnega brata v stiski, to pomeni, da se zanj res zanimamo, da nismo površni. Njegov neprijeten položaj lahko povzroči, da se odpre naše ‚usmiljenje‘ ali naša čustva. Toda kaj tedaj, če mi ‚vrata‘ zaloputnemo zaradi sebičnosti, ker sebičnost premaga naš namen pomaganja? Kako je tedaj lahko »božja ljubezen« v nas? Ni namreč dovolj, samo govoriti o bratovski ljubezni. Kot Božji otroci jo moramo pokazovati »v dejanju in resnici«. Če na primer neki brat strada, potrebuje hrano, ne samo besede. (Jakob 2:14—17)
Srca, ki nas ne obsojajo
16. a) V koliko je Bog »večji od našega srca«? b) Kdaj, kot je dejal Janez, usliši Jehova naše molitve?
16 Janez zatem poudari zagotovila, ki pokažejo, da smo Jehovini otroci. (Beri 1 Janezov 3:19—24.) »In po tem« — dejstvu, da pokazujemo bratovsko ljubezen — »bomo spoznali, da smo iz resnice« in da nas niso zapeljali odpadniki. Tako bomo »pomirili svoje srce« pred Bogom. (Psalm 119:11) Če nas naša srca obsojajo, morda zato, ker se nam zdi, da svojim sovernikom nismo pokazovali dovolj ljubezni, ne smemo pozabiti, da je »Bog večji od našega srca in ve vse«. Usmiljen je, ker vidi naše »pristno bratoljubje« (JP), da se borimo proti grehu in se trudimo, da bi živeli tako, kot mu ugaja. (1 Petrov 1:22; Psalm 103:10—14) »Če nas pa naše srce ne obsoja«, ker smo z dejanji dokazali našo bratovsko ljubezen, in ker nismo na skrivaj grešili, lahko ‚molimo k Bogu brez zaprek‘. (Psalm 19:12) In on usliši naše molitve, »ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč«. (JP)
17. Kateri dve zahtevi vključuje Božja »zapoved«?
17 Če pričakujemo, da bodo naše molitve uslišane, moramo živeti po Božji »zapovedi«, ki vključuje naslednji dve zahtevi: (1) Verovati moramo v Jezusovo »ime«, tj. sprejeti odkupno žrtev, in priznati njegovo oblast, ki mu jo je dal Bog. (Filipljanom 2:9—11) (2) Moramo se »ljubiti med seboj«, kot je zapovedal Jezus. (Janez 15:12, 17) Gotovo bi moral vsakdo, ki veruje v Kristusovo ime, ljubiti vse, ki enako verujejo.
18. Kaks vemo, da ‚ostaja Jehova v skupnosti z nami‘?
18 Kdor živi po Božji zapovedi, »ostane v njem«, v enotnosti z Jehovo. (Primerjaj Janez 17:20, 21.) Toda kako lahko ‚spoznamo, da Bog ostaja v nas‘? To »spoznamo po (Svetem) duhu, ki nam ga je dal«. (JP) Če imamo Božjega svetega duha in prinašamo, rodimo njegove sadove, vključno bratovsko ljubezen, dokazujemo, da smo v skupnosti z Jehovo. (Galačanom 5:22, 23)
Varuj se!
19., 20. Zakaj je treba ‚presojati navdihnjene izjave‘ in kakšno pomoč nudi Janez v tem pogledu?
19 Nadalje Janez pokaže, da se moramo varovati. (Beri 1 Janezov 4:1.) Ne smemo verjeti vsakemu duhu ali vsaki »navdihnjeni izjavi« (NS), temveč bi morali ‚navdihnjene izjave presojati, ali so od Boga‘. Zakaj? »Kajti veliko lažnih prerokov je prišlo v svet.« (JP) Nekoliko takšnih goljufivih učiteljev je takrat potovalo naokrog in so se družili z različnimi skupščinami, iskali so priložnost, »da bi potegnili učence za seboj«. (Apostolska dela 20:29, 30; 2 Janezov 7) Zato morajo biti resnicoljubni kristjani pripravljeni na te stvari.
20 Nekateri kristjani v prvem stoletju so lahko ‚razsojali navdihnjene izjave‘ — čudežen dar delujoče Božje moči jim je očitno pomagal ugotoviti, ali so te navdihnjene izjave od Jehove. (1 Korinčanom 12:4, 10) Toda Janezovo svarilo kot izgleda lahko velja za kristjane na splošno in pomaga danes, če odpadniki poskušajo spodkopati vero Jehovinih prič. Čeprav danes kristjani nimajo več daru duha za ‚razsojanje navdihnjenih izjav‘, lahko s pomočjo Janezovih besed ugotovimo, ali učitelje spodbuja Božji duh ali demonski vplivi.
21. Katero je eno od sredstev za preiskavo ‚navdihnjenih izjav‘?
21 Za preiskavo imaš na razpolago naslednje sredstvo. (Beri 1 Janezov 4:2, 3.) »Vsak duh (navdihnjena izjava, NS), ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v telesu, je od Boga.« (JP) Priznavamo, da je Jezus nekoč živel kot človek in da je Božji Sin in naša vera nas navaja, da druge učimo to resnico. (Matej 3:16, 17; 17:5; 20:28; 28:19, 20) »Noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga.« Temu bi lahko drugače rekli ‚navdihnjena izjava antikristov‘ proti Kristusu in proti biblijskemu nauku o njem. Očitno so Janez in drugi apostoli opozarjali, da bodo prišle ‚navdihnjene izjave antikristov‘. (2 Korinčanom 11:3, 4; 2 Petrov 2:1) Ker so lažni učitelji tedaj že ogrožali prave kristjane, je Janez lahko rekel: »Že zdaj so v svetu.« (JP)
22. Kakšna je druga možnost za preiskavo ‚navdihnjenih izjav‘?
22 Druga možnost preiskave ‚navdihnjenih izjav‘ je ta, da pazimo na to, kdo jih posluša. (Beri 1 Janezov 4:4—6.) Kot Jehovini služabniki smo lažne učitelje »premagali« ali nadvladali tako, da smo zmagali nad njihovimi poskusi, da bi nas odvrnili od Božje resnice. Ta duhovna zmaga je mogoča, ker je Bog, ki je ‚v skupnosti‘ z vdanimi kristjani, »večji... od onega (satana) v svetu«, ali krivične človeške družbe. (2 Korinčanom 4:4) Ker so odpadniki »iz sveta« in imajo njegovega hudobnega duha, »govorijo posvetno (in) svet jih tudi posluša«. Mi pa imamo Jehovinega duha, zato lahko razkrinkamo naravo njihovih ‚navdihnjenih izjav‘ in jih zato zavržemo. (JP)
23. Kdo nas posluša in spoznava, da nas vodi Božji duh?
23 Razen tega vemo, da »smo od Boga«, zato ker »vsak, kdor pozna Boga, nas posluša«. Ovcam podobni ljudje spoznajo, da učimo resnice iz Božje Besede. (Primerjaj Janez 10:4, 5, 16, 26, 27.) Seveda, »kdor pa ni od Boga, nas ne posluša«. Lažni preroki ali učitelji niso poslušali Janeza ali drugih, ki »so bili od Boga« in so posredovali duhovno zdrav pouk. »Po tem spoznavamo duha resnice in duha zmote.« Mi, ki smo v družini častilcev Jehove, govorimo »čist jezik« biblijske resnice, ki jo posreduje Božja organizacija. (Zefanija 3:9) Ovcam podobni ljudje lahko iz tega, kar mi govorimo, spoznajo, da nas vodi Božji sveti duh.
24. Kaj pokaže Janez nadalje?
24 Do sem je Janez naštel nekaj osnovnih zahtev, ki se jih moramo držati, če želimo še naprej živeti kot Božji otroci. Nadalje pa pojasnjuje, zakaj moramo stalno pokazovati ljubezen in vero.
Kaj praviš k temu?
◻ Kako postanejo nekateri »Božji otroci«?
◻ Kako lahko razlikujemo med Božjimi in hudičevimi otroki?
◻ Na kaj bi nas moralo spodbuditi razmišljanje o Kajnovem obnašanju?
◻ Do katere mere bi morali ljubiti brate?
◻ Kako se lahko preišče ‚navdihnjene izjave‘?
[Slika na strani 27]
Jehovini častilci govore »čist jezik« biblijske resnice, ki je posredovana po Božji organizaciji