Pazite se lažnih učiteljev!
,Med vami bodo tudi lažnivi učitelji.‘ (2. PETROV 2:1)
1. O čem je Juda nameraval pisati in zakaj je spremenil temo razprave?
KAKO pretresljivo! Lažni učitelji v krščanski občini iz prvega stoletja! (Matevž 7:15; Dejanja 20:29, 30) Jezusov polbrat Juda se je zavedal tega razvoja dogodkov. Rekel je, da je sovernikom nameraval pisati »o skupnem nam zveličanju«, a je potem pojasnil: »Potrebno [se mi je] videlo, pisati vam opominjaje, da se vrlo borite za vero.« Zakaj je Juda spremenil temo razprave? Ker so se, kot je sam rekel, »priplazili [v občine] [. . .] neki ljudje, [. . .] ki milost Boga našega krivo rabijo v razuzdanost«. (Juda 3, 4)
2. Zakaj sta si drugo poglavje Drugega Petrovega lista in Judov list tako podobna?
2 Juda je te besede očitno napisal kmalu za tem, ko je Peter spisal svoje drugo pismo. Juda je bil z njim nedvomno seznanjen, saj je v svojem močnem svarilnem pismu zapisal mnogo podobnih misli. Zato bomo med preiskovanjem drugega poglavja Drugega Petrovega lista pozorni na to, kako podobno je Judovemu pismu.
Posledice lažnih naukov
3. Kaj se je nekoč že zgodilo in se bo po Petrovih besedah zgodilo še enkrat?
3 Peter je za tem, ko je svoje brate spodbudil, naj pazijo na prerokbe, rekel: »Nastopili so pa tudi lažnivi proroki [v starem Izraelu], kakor bodo tudi med vami lažnivi učitelji.« (2. Petrov 1:14–2:1) Božje ljudstvo je v starih časih sicer prejemalo resnične prerokbe, a se je moralo ob tem bojevati tudi zoper pokvarjene nauke lažnih prerokov. (Jeremija 6:13, 14; 28:1–3, 15) »Na prorokih jeruzalemskih,« pravi Jeremija, »vidim strahovito reč: prešeštvujejo in hodijo v lažnivosti.« (Jeremija 23:14)
4. Zakaj si lažni učitelji zaslužijo uničenje?
4 Peter opisuje posledice delovanja lažnih učiteljev v krščanski občini z naslednjimi besedami: »[Ti] bodo [potihoma, NW] uvajali pogubne ločíne. Celo Gospoda [Jezusa Kristusa], ki jih je odkupil, bodo tajili, s tem si bodo pa tudi nakopavali naglo pogubo.« (2. Petrov 2:1, EI; Juda 4) Končni rezultat takšnega sektaštva iz prvega stoletja je današnje tako imenovano krščanstvo. Peter je tudi pokazal, zakaj si lažni učitelji popolnoma zaslužijo uničenje: »Mnogo jih bo hodilo za njih razuzdanostmi, zavoljo katerih se bo preklinjala pot resnice.« (2. Petrov 2:2)
5. Za kaj so bili odgovorni lažni učitelji?
5 Samo pomislite! Zaradi vpliva lažnih učiteljev se bodo mnogi v občini zapletli v razuzdanost. Grška beseda, prevedena z »razuzdanost«, zaznamuje nebrzdanost, nespodobnost, razvratnost, nesramnost. Peter je pred tem rekel, da so kristjani »ubežali pogubi, ki jo na svetu povzroča poželenje«. (2. Petrov 1:4) Sedaj pa so bili nekateri zopet na tem, da se vrnejo k tej pogubi, za kar so bili odgovorni predvsem lažni učitelji v občini! Tako je pot resnice prišla na slab glas. Kako žalostno! Nedvomno je to nekaj, na kar moramo biti Jehovove priče danes skrbno pozorni. Nikoli ne smemo pozabiti, da lahko Boga Jehova in njegovo ljudstvo s svojim vedenjem ali oslavimo ali pa osramotimo. (Pregovori 27:11; Rimljanom 2:24)
Uvajanje lažnih naukov
6. Kaj vzgibava lažne učitelje in kako si prizadevajo doseči svoje?
6 Modro bi bilo posvetiti pozornost temu, kako lažni učitelji uvajajo svoje pokvarjeno razmišljanje. Peter najprej pravi, da delajo to potihoma oziroma neopazno, prebrisano. Potem pa doda: »V lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami.« Lažne učitelje vzgibavajo sebične želje, kot je to poudarjeno v prevodu The Jerusalem Bible: »Močno si vas bodo prizadevali kupiti zase z zahrbtnim govorjenjem.« Podobno tudi prevod Jamesa Moffatta tukaj pravi: »V svojem poželenju vas bodo izkoriščali s prekanjenim dokazovanjem.« (2. Petrov 2:1, 3) Izreki lažnih učiteljev se morda zdijo verodostojni tistim, ki duhovno niso budni, v resnici pa ti učitelji svoje besede skrbno izbirajo tako, da ,kupujejo‘ ljudi oziroma jih zavajajo, da bi služili sleparjevim sebičnim namenom.
7. Katera filozofija je postala priljubljena v prvem stoletju?
7 Na lažne učitelje v prvem stoletju je nedvomno vplivalo takratno svetno razmišljanje. Približno takrat, ko je Peter pisal te besede, je postajala vedno bolj priljubljena filozofija, imenovana gnosticizem. Gnostiki so verjeli, da je vsa materija zla, in da je dobro le tisto, kar se navezuje na duha. Tako so nekateri med njimi govorili, da je vseeno, kaj človek počne s svojim fizičnim telesom. Trdili so, da bo človek čez čas ostal brez tega telesa, iz tega pa potem sklenili, da telesni – tudi spolni – grehi niso pomembni. In očitno je takšno gledišče začelo vplivati tudi na nekatere, ki so se izpovedovali za kristjane.
8., 9. a) Kakšno izkrivljeno umovanje je vplivalo na nekatere zgodnje kristjane? b) Kaj so po Judovih besedah delali nekateri v občini?
8 Neki biblicist je pripomnil, da »so bili v cerkvi taki, ki so izpridili doktrino milosti« oziroma »nezaslužene dobrotljivosti«. (Efežanom 1:5–7, NW) Po njegovem so nekateri argumentirali nekako takole: »Pravite, da je Božja [nezaslužena dobrotljivost] dovolj velika, da pokrije vse grehe? [. . .] Potem grešimo še naprej, saj lahko Božja [nezaslužena dobrotljivost] zbriše vsak greh. Pravzaprav, bolj ko grešimo, več priložnosti bo imela Božja [nezaslužena dobrotljivost] za delovanje.« Ali ste že kdaj slišali bolj izkrivljeno umovanje?
9 Apostol Pavel je ugovarjal napačnemu razmišljanju glede Božje milosti, ko je vprašal: »Bomo li ostali v grehu, da se milost [nezaslužena dobrotljivost, NW] pomnoži?« Vprašal je tudi: »Bomo li grešili, ker nismo pod postavo, ampak pod milostjo [nezasluženo dobrotljivostjo, NW]?« Na obe vprašanji je odločno odgovoril: »Nikakor ne!« (Rimljanom 6:1, 2, 15) Očitno so nekateri ,[nezasluženo dobrotljivost, NW] našega Boga krivo rabili v razuzdanost‘, kot je to pripomnil Juda. Peter pa je dodal, da za takšne »poguba [. . .] ne dremlje«. (Juda 4; 2. Petrov 2:3)
Svarilni zgledi
10., 11. Katere tri svarilne zglede navaja Peter?
10 Peter je hotel poudariti, da Bog bo ukrepal zoper namerne grešnike, zato je navedel tri svarilne zglede iz Svetega pisma. Najprej je napisal: »Bog ni prizanesel angelom, ki so grešili.« Juda zanje pravi, da »niso hranili poglavarstva svojega, temuč so zapustili lastno domovje« v nebesih. Pred potopom so prišli na zemljo in si nadeli snovno telo, da bi lahko imeli spolne odnose s človeškimi hčerami. Jehova jih je za njihovo neprimerno, nenaravno vedenje kaznoval tako, da jih je vrgel v »tartar« (NW) oziroma jih je, kot pravi Juda v svoji pripovedi, »shranil za sodbo velikega dneva z večnimi vezmi pod temo«. (2. Petrov 2:4; Juda 6; 1. Mojzesova 6:1–3)
11 Nadalje Peter omenja ljudi v Noetovih dneh. (1. Mojzesova 7:17–24) Pravi, da Bog v Noetovem času »prvemu svetu ni prizanesel, [. . .] ko je poslal potop čez svet brezbožnih«. Nazadnje pa je Peter zapisal, da je Bog postavil »zgled [. . .] tistim, ki bodo brezbožno živeli«, ko je »mesti Sodomo in Gomoro [. . .] obsodil v razpad ter ju upepelil«. Juda še pove, da so ti posamezniki ,nečistovali in se vdajali grehu proti naravi‘. (2. Petrov 2:5, 6; Juda 7, Ekumenska izdaja) Moški niso imeli samo nezakonitih spolnih odnosov z ženskami, temveč so hrepeneli tudi po drugih moških, morebiti celo po nespametnih živalih. (1. Mojzesova 19:4, 5; 3. Mojzesova 18:22–25)
12. Kako je po Petrovih besedah nagrajeno pravično vedenje?
12 Hkrati pa Peter omenja, da Jehova nagrajuje tiste, ki mu zvesto služijo. Opisuje na primer, kako je Bog »kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti,« ko je poslal potop. Govoril je tudi o tem, kako je Jehova rešil »pravičnega Lota« v obdobju Sodome, in sklenil: »Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje.« (2. Petrov 2:5, 7–9)
Kazni vredna dejanja
13. Še zlasti kdo je odbran za sodbo in kakšnim sanjam se ti očitno vdajajo?
13 Peter je za tem izločil tiste, ki so še zlasti odbrani za Božjo sodbo, namreč »nje, ki hodijo za mesom v poželenju oskrumbe in zaničujejo gospostvo«. Kar čutimo Petrovo ogorčenost, ko pravi: »Predrzneži, svojevoljneži, ne boje se preklinjati veličanstev.« Juda pravi, da »ti, praznim sanjam se vdajajoč, oskrunjajo meso, [. . .] preklinjajo veličanstva«. (2. Petrov 2:10; Juda 8) Morda so imeli nečiste spolne fantazije, ki so jih spodbujale v prizadevanju za nemoralnim spolnim zadovoljevanjem. V kakšnem smislu pa potem »zaničujejo gospostvo« in »preklinjajo veličanstva«?
14. V kakšnem smislu lažni učitelji »zaničujejo gospostvo« in »preklinjajo veličanstva«?
14 Tako da prezirajo božansko postavljeno avtoriteto. Krščanski starešine predstavljajo veličastnega Boga Jehova in njegovega Sina, zato so tudi sami deležni nekoliko tega veličastja. Resda delajo napake, kot jih je delal tudi sam Peter, vseeno pa Sveto pismo člane občine spodbuja, naj bodo podložni takšnim veličastnim možem. (Hebrejcem 13:17) Njihove pomanjkljivosti še niso razlog, da bi jih preklinjali. Peter pravi, da angeli »ne izrekajo zoper [lažne učitelje] [. . .] preklinjajoče sodbe«, pa čeprav bi si ti to povsem zaslužili. »Ti pa,« nadaljuje Peter, »kakor nespametne živali, po naravi rojene za lov in klanje, ker preklinjajo, česar ne poznajo, se bodo pogubili.« (2. Petrov 2:10–13)
»Se goste z vami«
15. Kakšne so metode lažnih učiteljev in kje poskušajo z zapeljevanjem?
15 Ti pokvarjeni možje pa so poleg tega, da se ,jim veselje zdi požrešnost po dnevi‘ in so »nesnage [. . .] in grdobe«, tudi neodkriti. Delajo »potihoma« (NW) in se pri tem okoriščajo ,izmišljenih besed‘, kot je Peter že prej omenil. (2. Petrov 2:1, 3, 13) Tako starešinam v podpiranju Božjih moralnih norm morda ne nasprotujejo očitno niti si odkrito ne prizadevajo za lastno spolno zadovoljitvijo. Namesto tega živijo »razkošno [. . .] v sleparstvih svojih in se goste z vami,« kot pravi Peter. Juda pa je napisal: »Ti so čeri, skrite pod vodo na vaših bratskih obedih.« (Juda 12, NW) Tako kot lahko podvodne ostre čeri čolnu razparajo dno, neprevidni mornarji pa utonejo, tako so lažni učitelji kvarili neprevidne posameznike, do katerih so hlinili ljubezen med ,bratskimi obedi‘.
16. a) Kaj so bili ,bratski obedi‘ in v kakšnih podobnih okoliščinah lahko danes delujejo nemoralneži? b) Na koga so še zlasti pozorni lažni učitelji in kaj morajo zato takšni delati?
16 Ti ,bratski obedi‘ so bili očitno družabna srečanja, ko so se kristjani iz prvega stoletja dobili skupaj, da bi uživali v hrani in medsebojnem druženju. Tudi danes se Jehovove priče včasih dobimo skupaj, morda na svatbi, pikniku ali ob družabnem večeru. In kako bi lahko pokvarjeni posamezniki takšne priložnosti izkoristili za zapeljevanje žrtev? Peter je napisal: »Oči imajo polne prešeštvovanja in [. . .] vabijo duše neutrjene.« »Srce vajeno v lakomnosti« usmerjajo na duhovno neutrjene posameznike, ki si resnice niso naredili povsem za svojo last. Zato naj vam bo v svarilo to, kar se je zgodilo v Petrovih dneh, in se pazite! Uprite se vsakršnemu nečistemu zbliževanju in naj vas nikar ne prevara čar oziroma telesna privlačnost nekoga, ki se vam želi nemoralno približati! (2. Petrov 2:14)
,Pot Balaama‘
17. Kaj je bila ,pot Balaama‘ in kakšne posledice je to imelo za 24.000 Izraelcev?
17 Ti »prekleti« (EI) že nekaj časa poznajo resnico. Morda so navidez še vedno dejavni v občini. Toda Peter pravi: »Zapustili so ravno pot ter tavali in hodili po poti Balaama, sina Bosorjevega, ki je ljubil krivice plačilo.« (2. Petrov 2:14, 15) Pot preroka Balaama se nanaša na dogodek, ko je ta iz koristoljubja svetoval nemoralno zapeljevanje. Moabskemu kralju Balaku je namreč rekel, da bo Bog preklel Izrael, če bi mu uspelo ljudstvo zvabiti v nečistovanje. Moabkam je uspelo zapeljati mnoge izmed Božjega ljudstva in zaradi tega nemoralnega ravnanja jih je bilo usmrčenih kar 24.000. (4. Mojzesova 25:1–9; 31:15, 16; Razodetje 2:14)
18. Kako vztrajen je bil Balaam in kaj njegov konec naznanja lažnim učiteljem?
18 Peter pravi, da je Balaama sicer nekoliko zaustavilo to, da je oslica spregovorila z njim, toda toliko je »ljubil krivice plačilo«, da tudi po tem dogodku ni prenehal s svojo ,nespametjo‘. (2. Petrov 2:15, 16) Kako hudobno! Gorje vsem, ki bi kakor Balaam skušali pokvariti Božje ljudstvo z napeljevanjem k nemoralnosti! Balaam je zaradi svoje pokvarjenosti umrl, in to se bo zgodilo z vsemi, ki hodijo po njegovi poti. (4. Mojzesova 31:8)
Njihovo vražje zapeljevanje
19., 20. a) S čim so primerjani Balaamu podobni ljudje in zakaj? b) Koga zapeljujejo in kako? c) Zakaj lahko rečemo, da je njihovo zapeljevanje vražje, in kako lahko sebe, pa tudi druge, zaščitimo pred njimi?
19 Peter je glede Balaamu podobnih rekel: »Ti so studenci [ali: vodnjaki] brez vode in megle [ali: oblaki], ki jih goni vihar.« Za žejnega popotnika po puščavi lahko suh vodnjak pomeni smrt. Nič čudnega, da je za temu podobne ljudi »shranjen mrak večne teme«! »Kajti prešerno in ničemurno govoreč,« nadaljuje Peter, »vabijo s poželenjem mesa, z razuzdanostmi one, ki so komaj ubežali njim, ki hodijo v zmotnjavi.« Zapeljujejo neizkušene, »obetajoč jim svobodo,« pravi Peter, medtem »ko so sami sužnji pogube«. (2. Petrov 2:17–19; Galatom 5:13)
20 Zapeljevanje takšnih pokvarjenih učiteljev je vražje. Morda modrujejo: ,Bog vé, da smo slabi in da smo nagnjeni k strastem. Zato bo Bog, če se bomo vdajali užitkom in zadovoljevali svoje spolne želje, z nami milosten. In če bomo svoje grehe priznali, nam bo odpustil, kot nam je odpustil takrat, ko smo prvič prišli v resnico.‘ Spomnite se, da je Hudič uporabil precej podoben pristop pri Evi, ko ji je obljubil, da lahko nekaznovano greši. Trdil je, da bo z grešenjem zoper Boga dobila razsvetljenje in svobodo. (1. Mojzesova 3:4, 5) Če bi se zgodilo, da bi se srečali s takšno pokvarjeno osebo, ki se druži z občino, smo dolžni tako sebe kot druge zaščititi in posameznika naznaniti odgovornim v krščanski občini. (3. Mojzesova 5:1)
Zaščiteni s točnim spoznanjem
21.–23. a) Kakšne so posledice, če človek ne udejanja točnega spoznanja? b) O katerem problemu, ki ga bomo preiskali v nadaljevanju, še razpravlja Peter?
21 Peter je ta del svojega pisma sklenil z opisom posledic, ki doletijo človeka, če ne udejanja spoznanja, ki je po Petrovih besedah bistveno za »življenje in pobožnost«. (2. Petrov 1:2, 3, 8) Takole je napisal: »Če se namreč taki, ki so ubežali oskrumbam sveta po [točnem, NW] spoznanju Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, zopet zapleto vanje in so premagani, je postalo njih poslednje hujše od prvega.« (2. Petrov 2:20) Kako žalostno! V Petrovih dneh so takšni zavrgli dragoceno upanje na nesmrtno nebeško življenje za bežne trenutke spolne zadovoljitve.
22 Zato Peter pravi: »Bolje bi jim bilo, da bi ne bili spoznali pota pravičnosti, nego pa da so se po spoznanju obrnili zopet od dane jim svete zapovedi. Prigodilo se jim je pa po resničnem pregovoru: Pes se vrne k temu, kar je izbljuval, in svinja omita v lužo blatno.« (2. Petrov 2:21, 22; Pregovori 26:11)
23 Na zgodnje kristjane pa je očitno začel vplivati še en problem in je podoben problemu, ki vpliva na nekatere danes. Takrat so se namreč nekateri pritoževali zaradi navideznega odlašanja Kristusove obljubljene navzočnosti. Pa si poglejmo, kako se je Peter lotil te zadeve.
Ali se spomnite?
◻ Katere tri svarilne zglede navaja Peter?
◻ Kako lažni učitelji »zaničujejo gospostvo«?
◻ Kaj je pot Balaama in kako lahko tisti, ki hodijo po njej, skušajo zapeljati druge?
◻ Kakšne so posledice, če človek ne udejanja točnega spoznanja?
[Slika na strani 17]
Balaam je svarilni zgled