Poglavje 18

Potresi v Gospodovem dnevu

 1, 2. a) Kaj občutimo ob močnem potresu? b) Kaj je Janez opisal, ko je bil razlomljen šesti pečat?

ALI SI že kdaj doživel kakšen močnejši potres? To ni prijetno doživetje. Močan potres se včasih začne z zoprnim pozibavanjem in bobnečim hrupom. Pozibavanje postaja vse močnejše, ti se pa skriješ na varno — morda pod mizo. Ali pa potres pride v obliki nenadnega, uničujočega sunka, zaradi katerega pada posoda s polic, se podira pohištvo in celo zgradbe. Škoda je lahko velikanska, nadaljnji sunki pa jo samo še povečujejo in katastrofa je tu.

² S tem v mislih preglejmo, kako Janez opiše trenutek, ko se razlomi šesti pečat: ”Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres.” (Raz. 6:12a, JP) To se gotovo dogaja v istem času, ko Jezus odtrga tudi ostale pečate. Kdaj v Gospodovem dnevu pa pride do tega potresa in za kakšen potres pravzapav gre? (Raz. 1:10)

 3. a) Kakšne pojave je Jezus napovedal v prerokbi o znamenju svoje prisotnosti? b) V kakšnem odnosu so dobesedni potresi z velikim simboličnim potresom iz Razodetja 6:12?

³ V Svetem pismu so dobesedni in simbolični potresi mnogokrat omenjeni. V véliki prerokbi o znamenju svoje prisotnosti v kraljevski moči je Jezus napovedal ’potrese po raznih krajih’. Ti bodo del ’začetka mučnih nadlog’. Po letu 1914, ko je število svetovnega prebivalstva naraslo v tisoče milijonov, so dobesedni potresi znatno prispevali k nadlogam našega časa. (Mat. 24:3, 7, 8, NS) Ti potresi so naravne, fizične katastrofe, čeprav so povezani z izpolnitvijo prerokb. So predhodnica velikega simboličnega potresa iz Razodetja 6:12. To bo resnično uničevalni zaključek niza predhodnih potresov, ki bodo do temeljev pretresli Satanov človeški sistem na zemlji.a

Pretresi v človeški družbi

 4. a) Od kdaj je Jehovino ljudstvo pričakovalo katastrofalne dogodke, ki so se pričeli 1914. leta? b) Konec katerega časovnega razdobja je zaznamovalo leto 1914?

⁴ Od sredine 1870-tih let je Jehovin narod pričakoval, da se bodo 1914. leta začeli katastrofalni dogodki, ki bodo označili konec časa poganov. To razdobje ”sedmih časov” (2520 let) teče od 607. leta pred našim štetjem, ko je bilo premagano Davidovo kraljestvo v Jeruzalemu, pa vse do Jezusovega ustoličenja v nebeškem Jeruzalemu 1914. leta našega štetja. (Dan. 4:24, 25; Luk. 21:24, King James Version)b

 5. a) Kaj je 2. oktobra 1914 objavil prvi predsednik Družbe? b) Kakšni politični pretresi so se pričeli z letom 1914?

⁵ Ko se je C. T. Russell, prvi predsednik Družbe Stražnega stolpa 2. oktobra 1914 pojavil pri jutranjem bogočastju skupaj z betelsko družino v newyorškem Brooklynu, je izgovoril dramatično obvestilo: ”Časi poganov so se končali; dnevi njih kraljev so minili.” Svetovni nemiri, ki so se pričeli 1914. leta so imeli tako daljnosežne posledice, da so v njih izginile mnoge stare monarhije. Strmoglavljenje ruskega carstva v boljševiški revoluciji 1917. leta je vodilo do zdajšnje konfrontacije med marksizmom in kapitalizmom. Politične spremembe še vedno pretresajo človeško družbo po vsem svetu. Mnoge vlade se danes obdržijo le kakšno leto ali dve. Pomanjkanje stabilnosti v svetovni politiki najbolje ponazarja Italija, ki je v 42 letih po drugi svetovni vojni zamenjala kar 47 vlad. Toda ti sedanji potresi so samo predhodnica končnega padca vseh vladavin. In kaj potem? Božje kraljestvo bo prevzelo vso oblast na zemlji. (Iz. 9:6, 7)

 6. a) Kako je H. G. Wells opisal novo in pomembno dobo? b) Kaj sta o razdobju po letu 1914 pisala filozof in državnik?

⁶ Zgodovinarji, filozofi in politični voditelji so na leto 1914 kazali kot na začetek nove in pomembne dobe. V sedemnajstem letu te dobe je zgodovinar H. G. Wells dejal: ”Prerok bi z veseljem prerokoval prijetne stvari. Toda dolžan je povedati, kar vidi. Vidi pa svet, ki je še vedno trdno v rokah vojakov, domoljubov, oderuhov in finančnih avanturistov; svet, ki ga obdajajo dvomi in mržnja, ki je zelo naglo izgubil še tiste osebne svoboščine, ki so mu ostale, ki drsi v ogorčene razredne konflikte in se pripravlja na nove vojne.” Leta 1953 je filozof Bertrand Russell pisal: ”Vsi, ki poznajo težnje v svetu, so že od 1914. leta sèm resno zaskrbljeni zaradi nekakšnega usojenega in vnaprej določenega napredovanja v zmeraj večjo nesrečo . . . Zdi se jim, da je človeški rod podoben junaku grške tragedije, ki ga vodijo bogovi in ni več gospodar svoje usode.” 1980. leta je državnik Harold Macmillan ob spominu na mirni začetek našega 20. stoletja, dejal: ”Vse skupaj naj bi šlo le na bolje. V takem svetu sem se rodil . . . Potem pa je bilo nenadoma in nepričakovano nekega jutra v 1914. letu vsega konec.”

 7-9. a) Kakšni nemiri so pretresali človeško družbo po letu 1914? b) Kako Jezusova prerokba iz 21. poglavja Evangelija po Luku opisuje nemire v človeški družbi in njihove posledice?

⁷ Druga svetovna vojna je prinesla nadaljnji val nemirov. Medtem ko se bližamo koncu tega stoletja, manjše vojne še vedno pretresajo svet. Ali bo sedanji sistem zdržal do takrat? Mnogi dvomijo v to zaradi strašne grožnje jedrskega holokavsta. Na srečo odgovor ni odvisen od človeka, ampak od njegovega Stvarnika. (Jer. 17:5)

⁸ Po letu 1914 pa so razen vojn še druge stvari do temeljev pretresle človeško družbo. Eden najbolj bolečih preobratov je bil polom ameriške borze 29. oktobra 1929. To je pripeljalo do gospodarske krize, ki je vplivala na vse kapitalistične države. Ta kriza se je umirila med leti 1932 in 1934, toda posledice občutimo še danes. Od 1929. leta sèm se gospodarsko nezdravi svet krpa z začasnimi ukrepi. Vlade so pristale na zadolževanje. Naftna kriza 1973. leta in borzni zlom 1987. leta sta še dodatno pretresla finančni imperij. Medtem pa milijoni ljudi kupujejo v glavnem na kredit. Nešteti ljudje so postali žrtve finančnih prevar, špekulacijskih spletk, loterije in drugih iger na srečo. Mnogim med njimi botrujejo vlade, ki bi morale ščititi ljudi. Celo televizijski pridigarji tako imenovanega krščanstva iztezajo svoje roke, da bi dobili svoj večmilijonski dolarski delež! (Primerjaj Jer. 5:26-31.)

⁹ Svoj čas so gospodarske težave omogočile Hitlerju in Mussoliniju, da sta se dokopala oblasti. Veliki Babilon ni zgubljal časa in je pričel dvoriti svojima izbrancema, in tako je Vatikan 1929. leta sklenil konkordat z Italijo, 1933. leta pa še z Nemčijo. (Raz. 17:5) Žalostni dnevi, ki so temu sledili, so bili zagotovo del izpolnitve Jezusove prerokbe, da bo znamenje njegove prisotnosti vključevalo ”tesnobo med narodi, ki ne poznajo izhoda, . . . ljudje pa bodo omedlevali od strahu in v pričakovanju tega, kar prihaja nad naseljeno zemljo”. (Luk. 21:7-9, 25-31, NS)c Da, potresov, ki so pričeli pretresati človeško družbo 1914. leta, ni konec, še kar naprej jim sledijo močni sunki.

Potres, ki ga bo povzročil Jehova

10. a) Zakaj je v človeških zadevah toliko pretresov? b) Kaj Jehova dela in kaj pripravlja?

¹⁰ Do takih pretresov v človeških zadevah prihaja zato, ker človek ne more voditi svojih korakov. (Jer. 10:23) Razen tega pa stara Kača, Satan, ”ki zapeljuje vso naseljeno zemljo”, povzroča gorje v svojem poslednjem naporu, da bi vse človeštvo odvrnil od čaščenja Jehove. Zaradi sodobne tehnologije je ves svet postal ena sama soseščina, v kateri nacionalistična in rasna mržnja do temeljev pretresata človeško družbo, tako imenovani Združeni narodi pa ne najdejo nobenega učinkovitega zdravila. Človek danes še bolj kot kdaj prej vlada ljudem v njihovo škodo. (Raz. 12:9, 12; Prop. 8:9) Toda suvereni Gospod Jehova, ki je naredil nebo in zemljo, zadnjih sedemdeset let tudi sam pretresa svet, ko se pripravlja za dokončno rešitev problemov na zemlji. Kako?

11. Kakšno potresenje je opisano v Hagajevi knjigi 2:6, 7? b) Kako se je spolnila Hagajeva prerokba?

¹¹ V Hagajevi knjigi 2:6, 7 beremo: ”Kajti tako pravi Jehova nad vojskami: ’Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo, morje in suhoto; in potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti iz vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo,’ govori Jehova nad vojskami.” Še zlasti po 1919. letu je Jehova navedel svoje priče, da so oznanili njegove sodbe med vsemi elementi človeške družbe na zemlji. To vsesplošno svetovno pričevanje je pretreslo Satanov svet.d Ker opozorilo postaja vedno bolj odločno, so bogaboječi ljudje, ”dragocenosti”, spodbujeni, da se oddvojijo od narodov. Stvar seveda ni v tem, da bi ti pretresi vSatanovi organizaciji že sami po sebi izvrgli te ljudi. Gre za to, da so sami presodili situacijo in se odločili, da bodo z Janezovim maziljenim razredom vred napolnili Jehovino hišo čaščenja s slavo. Na kakšen način? Z gorečim oznanjevanjem dobre vesti o vzpostavljenem Božjem kraljestvu. (Mat. 24:14) To kraljestvo, ki ga sestavljajo Jezus in njegovi maziljeni sledilci, bo vso večnost stalo v Jehovino slavo kot ’nepotresljivo kraljestvo’. (Hebr. 12:26-29)

12. Kaj bi moral storiti preden pride do vélikega potresa iz Razodetja 6:12, če si se odzval na oznanjevanje, napovedano v Matejevem evangeliju 24:14?

¹² Ali si se morda tudi ti odzval na to pričevanje? Ali si bil morda med milijoni ljudi, ki so bili v zadnjih letih prisotni na svečanosti v spomin na Jezusovo smrt? Če si bil, tedaj napreduj pri preučevanju svetopisemske resnice. (2. Tim. 2:15; 3:16, 17) Popolnoma zavrni sprijen način življenja obsojene Satanove zemeljske družbe! Vstopi naravnost v krščansko skupnost novega sveta in celovito sodeluj v njeni dejavnosti, preden bo končni katastrofalni ”potres” zdrobil ves Satanov svet na koščke. Kaj pa je ta vélik potres? Poglejmo.

Véliki potres

13. V katerem oziru je velik potres za človeštvo povsem nova izkušnja?

¹³ Da, v teh kritičnih poslednjih dnevih se je zvrstilo mnogo potresov, pravih in simboličnih. (2. Tim. 3:1) Nobeden med njimi pa še ni bil zadnji véliki potres, ki ga je Janez videl, ko je bil odtrgan šesti pečat. Čas predhodnih potresov je končan. Sedaj prihaja véliki potres, ki bo za človeške izkušnje nekaj čisto novega. Ta potres bo tako velik, da se njegova moč ne bo mogla meriti po Richterjevi lestvici niti s kakimi drugimi človeškimi merilnimi napravami. To ne bo kakšen krajevni potres, ampak katastrofalen potres, ki bo opustošil vso ”zemljo”, torej celotno izprijeno človeško družbo.

14. a) Katera prerokba napoveduje velik potres in njegove posledice? b) Na kaj se morata nanašati Joelova prerokba in besede iz Razodetja 6:12, 13?

¹⁴ Drugi Jehovini preroki so napovedovali takšen potres in njegove katastrofalne posledice. Joel je na primer okoli leta 820. pred našim štetjem govoril o ’velikem in prestrašnem Jehovinem dnevu’ in dejal, da se ”sonce spremeni v temo in mesec v kri”. Pozneje je dodal: ”Množice, množice v dolini razsodbe! Kajti blizu je dan Jehovin v dolini razsodbe. Sonce in mesec otemnevata in zvezde bledé. In Jehova rjove s Siona in grmi z glasom svojim iz Jeruzalema, in gibljeta se nebo in zemlja. A Jehova je pribežališče ljudstvu svojemu in trdnjava sinovom Izraelovim.” (Joel 2:31; 3:14-16) To ’gibanje’ se lahko nanaša le na Jehovino izvršitev sodbe med veliko stisko. (Mat. 24:21) Vzporedno poročilo iz Razodetja 6:12, 13 se bo seveda spolnilo na enak način. (Glej tudi Jer. 10:10 in Zef. 1:14, 15.)

15. Kakšen močan potres je napovedal prerok Habakuk?

¹⁵ Kakih 200 let po Joelu je prerok Habakuk takole molil k svojemu Bogu: ”Jehova, slišal sem tvojo besedo [poročilo o tebi, NS]. Jehova, videl sem tvoje delo. Uresniči ga v bližnjih letih, razodeni ga v našem času, v jezi se spominjaj usmiljenja.” Za kakšno ”jezo” gre? Habakuk v nadaljevanju nazorno opiše veliko stisko, ko piše o Jehovi: ”Ko obstane, se zemlja zamaje, ko pogleda, se prestrašijo narodi . . . Z jezo stopaš po zemlji, v srdu teptaš narode. Vendar se bom veselil v Jehovi, radoval se bom v Bogu, svojem Rešitelju.” (Hab. 3:1, 2, 6, 12, 18, EI) Kako močan potres bo to, ko bo Jehova teptal narode!

16. a) Kaj je prerok Ezekijel napovedal za čas, ko bo Satan zadnjikrat napadel Božje ljudstvo? b) Kakšne so posledice velikega potresa iz Razodetja 6:12?

¹⁶ Tudi Ezekijel je napovedal, da bo Jehova povzročil ”velik potres” v ”Izraelski deželi”, ko bo Gog iz Magoga (ponižani Satan) skušal izvesti svoj zadnji napad na Božje ljudstvo. (Ezek. 38:18, 19) Čeprav bodo morda tudi pravi potresi, pa ne smemo pozabiti, da je Razodetje pisano v znamenjih. Ta in ostale prerokbe, ki smo jih navedli, so zelo simbolične. Zato kaže, da se je ob razpečatenju šestega pečata razkril vrhunec vseh potresov v tej zemeljski stvarnosti — véliki potres, v katerem so uničeni vsi ljudje, ki nasprotujejo suverenosti Boga Jehove.

Temačen čas

17. Kako velik potres vpliva na sonce, mesec in zvezde?

¹⁷ Kot prikaže Janez, velik potres spremljajo strašni dogodki, v katere so vključena celo nebesa. Zapisal je: ”Sonce je potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter.” (Raz. 6:12b, 13, JP) Kako presenetljiv pojav! Pomeni višek katastrofe, ki jo je Jezus svoj čas napovedal v Evangeliju po Mateju 24:29. Si lahko zamisliš grozljivo temo, ki bi nastala, če bi se prerokba spolnila dobesedno? Podnevi ne bi bilo več tople, tolažilne sončne svetlobe! Ponoči ne bi bilo več prijaznega, srebrnega mesečevega sijaja! In miriade zvezd ne bi več migetale na žametnem nebesnem svodu. Namesto tega bi vladala hladna, neizprosna tema.

18. V kakšnem smislu je ’potemnelo nebo’ za Jeruzalem leta 607 pred našim štetjem?

¹⁸ V duhovnem smislu je bila takšna tema napovedana za stari Izrael. Jeremija je posvaril: ”Vsa dežela bo puščava! Vendar je popolnoma ne uničim. Zato se zemlja ogrne v žalost in zgoraj potemni nebo.” (Jer. 4:27, 28, EI) Leta 607 pred našim štetjem, ko je bila ta prerokba izpolnjena, je za Jehovin narod res zavladal mrak. Njihovo glavno mesto, Jeruzalem, je pripadlo Babiloncem. Njihov tempelj je bil uničen in zemlja zapuščena. Zanje z neba ni sijala tolažilna svetloba. Bilo je tako kot je Jeremija z obžalovanjem dejal Jehovi: ”Ubijal si brez prizanašanja; z oblakom si se ogrnil, da molitev ni predrla.” (Žal. 3:43, 44, EI) Za Jeruzalem je to temno nebo pomenilo smrt in uničenje.

19. a) Kako je Božji prerok Izaija opisal potemnelo nebo v povezavi s starodavnim Babilonom? b) Kdaj in kako se je spolnila Izaijeva prerokba?

¹⁹ Pozneje podobna tema v nebesih pomeni nesrečo za stari Babilon. Božji prerok je po navdihnjenju zapisal: ”Glej, Jehovin dan prihaja, poguben, poln srda in togote, da spremeni deželo v puščavo, da iztrebi njene grešnike iz nje. Zakaj zvezde neba in njih sozvezdja ne dajejo več svoje svetlobe. Sonce otemni pri svojem vzhodu, luna ne sveti več s svojo svetlobo. Obiščem na svetu hudobijo in na hudobnežih njih krivdo. Konec storim ošabnosti prevzetnih in napuh nasilnikov strem.” (Iza. 13:9-11, EI) Ta prerokba se je spolnila 539. leta pred našim štetjem, ko je Babilon padel v roke Medijcev in Perzijcev. V njej je dobro opisana črnina, brezupnost, pomanjkanje sleherne tolažilne svetlobe za Babilon, ki je za vedno padel s svojega položaja prve svetovne sile.

20. Kakšen strašen konec čaka sedanjo stvarnost, ko bo nastal velik potres?

²⁰ Ko bo nastopil veliki potres bo na podoben način celotni svetovni sistem zajel obup popolne teme. Svetla in blesteča svetila Satanovega zemeljskega sistema ne bodo odsevala nobenega žarka upanja. Že danes so svetovni politični voditelji, zlasti tisti v tako imenovanem krščanstvu, na slaben glasu zaradi sprijenosti, laži in nemoralnega načina življenja. (Iz. 28:14-19) Nič več jim ne gre zaupati. Njihova pojemajoča svetloba bo popolnoma zamrla, ko bo Jehova izvršil obsodbo. Izkazalo se bo, da je njihov mesecu podoben vpliv na zemeljske zadeve krvav, smrtonosen. Njihove posvetne superzvezde bodo izginile kot strmo padajoči meteoriti in raztresle se bodo kot nezrele smokve v tulečem viharju. Celotno zemeljsko kroglo bo pretresla ”velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je tudi nikdar več ne bo”. (Mat. 24:21, JP) Kako strašen obet!

”Nebo” se odmakne

21. Kaj v svojem videnju opazi Janez v zvezi z ”nebom” in ’vsemi gorami in otoki’?

²¹ Janezovo videnje se nadaljuje takole: ”Nebo se je odtegnilo, kakor če se zvije zvitek, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest.” (Raz. 6:14, JP) Seveda tu ne gre za dobesedno nebo ali za dobesedne gore in otoke. Kaj je torej z njimi ponazorjeno?

22. Kakšna ”nebesa” so bila v primeru Edoma ’zvita, kakor če se zvije zvitek’?

²² Pravi pomen ”neba” ali ”nebes” nam pomaga razumeti podobna prerokba, ki govori o Jehovini jezi zoper vse narode: ”In izgine vsa vojska nebeška in nebo se zvije kakor knjiga.” (Iz. 34:4) Še zlasti mora trpeti Edom. Kako? Kmalu po razrušenju Jeruzalema leta 607 pred našim štetjem so ga opustošili Babilonci. Nikjer ne piše, da bi se v tem času na nebu zgodilo kaj nenavadnega. Na Edomovem ”nebu” pa so se dogajale katastrofalne stvari.e Njihova človeška oblast je bila pahnjena z vzvišenega, nebu podobnega položaja. (Iz. 34:5) Njihovo ”nebo” se je ’zvilo’ in se odložilo kot star zvitek, ki ni bil več za nobeno rabo.

23. Kaj je ”nebo”, ki se bo ’odmaknilo kakor zvitek’ in kako Petrove besede potrjujejo to razumevanje?

²³ Tako se ”nebo”, ki naj bi se ’odmaknilo kakor zvitek’, nanaša na protibožje vlade, ki vladajo nad to zemljo. Nazadnje jih bo odstranil nepremagljivi Jezdec na belem konju. (Raz. 19:11-16, 19-21) To je potrdil apostol Peter, ko je zapisal, kaj se zgodi po tem, ko Jezus odtrga šesti pečat: ”Sedanja nebesa pa in zemlja so bila po isti besedi shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi.” (2. Pet. 3:7) Kaj pa pomeni izraz ”vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest”?

24. a) Kdaj se bodo, kot je rečeno v biblijski prerokbi, gore in otoki tresli ali izgubili ravnotežje? b) Kako so se ’gore tresle’, ko so bile uničene Ninive?

²⁴ V svetopisemski prerokbi je rečeno, da se bodo v času velikih političnih pretresov gore in otoki tresli ali kako drugače izgubili ravnotežje. Prerok Nahum je ob napovedi Jehovinih sodb zoper Ninive na primer zapisal: ”Gore se tresejo pred njim in hribi se tajajo; pred obličjem njegovim se giblje zemlja.” (Nah. 1:5) Nobenega poročila ni, da bi se leta 632 pred našim štetjem, ko so bile porušene Ninive, kakšna gora razklala. Toda svetovna sila, ki je bila zaradi svoje moči prej podobna gori, se je nenadoma zrušila. (Primerjaj Jer. 4:24.)

25. Kako se bodo v bližnjem koncu stvarnosti ”vse gore in otoki” premaknili s svojih mest?

²⁵ ”Vse gore in otoki”, ki so omenjeni ob razpečatenju šestega pečata, zato seveda pomenijo politične vlade in od njih odvisne organizacije tega sveta, ki se mnogim ljudem zdijo tako trdne. Na začudenje in grozo tistih, ki so prej zaupali vanje, se bodo premaknile s svojega mesta. Kot pove prerokba, bo veliki dan Jehovine jeze in jeze njegovega Sina — končni potres, ki bo odstranil celotno Satanovo organizacijo — nedvomno prišel z vso silo!

”Padite na nas in skrijte nas”

26. Kako bodo ljudje, ki nasprotujejo Božji suverenosti ravnali v svoji grozi in kaj bodo v strahu govorili?

²⁶ Janez nadaljuje: ”Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in po gorskem skalovju. In so rekli goram in skalovju: ’Pádite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovo jezo! Zakaj prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?’” (Raz. 6:15-17, JP)

27. Kaj so vzklikali nezvesti Izraelci v Samariji in kako so se te besede spolnile?

²⁷ Ko je Ozej razglasil Jehovino sodbo zoper Samarijo, glavno mesto severnega Izraelovega kraljestva, je dejal: ”Pokončane bodo višave v Avenu, greh Izraelov; trnje in osat bosta zrasla na oltarjih. In poreko goram: ’Pokrijte nas!’ In hribom: ’Padite na nas!’” (Oz. 10:8) Kako so se te besede spolnile? Ko je leta 740 pred našim štetjem Samarija padla v roke krutih Asircev, Izraelci niso imeli kam ubežati. Ozejeve besede izražajo občutek nemoči, hudega trpljenja in zapuščenosti, ki ga je čutilo premagano ljudstvo. Niti dobesedni hribi niti goram podobne samarijske institucije jih niso mogle zaščititi, pa čeprav so se jim v preteklosti zdele tako trdne.

28. a) Kakšno opozorilo je Jezus izrekel Jeruzalemčankam? b) Kako se je Jezusovo opozorilo spolnilo?

²⁸ Ko so rimski vojaki vodili Jezusa na morišče, je ta tudi dejal Jeruzalemčankam: ”Prišli bodo namreč dnevi, ob katerih poreko: ’Blagor nerodovitnim, in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!’ Takrat bodo začeli govoriti goram: ’Padite na nas!’ in gričem: ’Pokrijte nas!’” (Luk. 23:29, 30, JP) Rimsko uničenje Jeruzalema leta 70 našega štetja je dobro dokumentirano in očitno je, da so Jezusove besede imele podoben pomen kot Ozejeve. Judje, ki so ostali v Judeji, se niso imeli kam skriti. Siloviti izvršitvi Jehovine sodbe niso mogli ubežati, pa čeprav so se skušali skriti v samem Jeruzalemu ali pa zbežati v trdnjavo Masado.

29. a) V kakšnem neprijetnem položaju se bodo ob nastopu Jehovinega dneva jeze znašli tisti, ki so se odločili, da bodo podpirali to stvarnost? b) Katera Jezusova prerokba se bo spolnila, ko bo Jehova izrazil svojo jezo?

²⁹ Ko je bil strt šesti pečat, se je izkazalo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi med bližnjim dnem Jehovine jeze. Ko bo prišlo do končnega pretresa tega zemeljskega sistema, bodo tisti, ki so ga podpirali, obupno iskali skrivališče, vendar ga ne bodo mogli najti. Lažna religija, veliki Babilon, jih je že bedno razočarala. Niti votline v dobesednih gorah niti simbolične goram podobne politične organizacije ne bodo mogle zagotoviti denarne varnosti niti kakršnekoli drugačne oblike pomoči. Nič jih ne bo zaščitilo pred Jehovino jezo. Njihovo grozo je Jezus dobro opisal: ”Tedaj se bo prikazalo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega, kako prihaja na oblakih neba z veliko močjo in slavo.” (Mat. 24:30, JP)

30. a) Kaj pomeni vprašanje: ”Kdo bo mogel obstati”? b) Ali bo lahko kdo obstal v času Jehovine sodbe?

³⁰ Da, tisti, ki ne bodo hoteli priznati oblasti zmagoslavnega jezdeca na belem konju, bodo prisiljeni priznati svojo napako. Ko bo Satanov svet preminil, se bodo ljudje, ki so po svoji volji bili del Kačinega semena, soočili z uničenjem. (1. Mojz. 3:15; 1. Jan. 2:17) Razmere v svetu bodo takrat takšne, da se bodo mnogi spraševali: ”Kdo bo mogel obstati?” Očitno se jim bo zdelo, da v tem dnevu Jehovine sodbe nihče ne more stati pred njim v priznanem položaju. Toda knjiga Razodetje nam v nadaljevanju pove, da nimajo prav.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 105]

Leto 1914 napovedano

”Bilo je leta 606 pr. n. š., ko se je Božje kraljestvo končalo, diadem odstranil, vsa zemlja pa je bila prepuščena poganom. 2520 let od 606. leta pr. n. š. se bo končalo leta Gospodovega 1914.”f — Trije svetovi (The Tree Worlds), izdano 1877, str. 83.

”Biblijski dokazi, da gre pri ’časih poganov’ za razdobje 2520 let, so jasni in trdni, trajajo torej od leta 606 pr. n. š. do vključno 1914. leta Gospodovega.” — Studies in the Scriptures, drugi zvezek, napisal C. T. Russell, izšlo 1889 leta, str. 79.

Charles Taze Russell in njegovi soraziskovalci Biblije, so desetletja vnaprej vedeli, da bo leto 1914 zaznamovalo konec časov poganov ali določenih časov narodov. (Luk. 21:24) Čeprav takrat niso točno razumeli, kaj to pomeni, pa so bili prepričani, da bo 1914 leto ključno v vsej svetovni zgodovini, in imeli so prav. Upoštevaj naslednji časopisni navedek:

”Ko je v Evropi izbruhnila strašna vojna, se je s tem izpolnila nenavadna prerokba. ’Četrt stoletja so z oznanjevanjem in s pomočjo tiska ’Mednarodni raziskovalci Biblije’, bolj znani kot ’milenisti’, . . . po vsem svetu objavljali, da bo ’dan srda’, ki ga napoveduje Biblija, napočil 1914. leta. ’Pazite na leto 1914,’ se je glasil klic na stotine teh potujočih evangelistov.” (The World, newyorški časopis, 30. avgusta 1914.)

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 106]

Leto 1914 — prelomnica

Knjiga Politikens Verdenshistorie — Historiens Magt og Mening, ki je bila objavljena 1987. leta v Københavnu, na 40. strani vsebuje naslednje opažanje:

”Vera v napredek v 19. stoletju je 1914. leta doživela usoden udarec, Leto pred izbruhom vojne je danski zgodovinar in politik Peter Munch poln optimizma pisal: ’Vsi dokazi govore proti možnosti vojne med velikimi evropskimi silami. ”Nevarnost vojne” bo v prihodnosti prav tako izginila, kot je to bilo v času po letu 1871.’”

”V nasprotju s tem pa v njegovih poznejših spominih beremo: ’Izbruh vojne 1914 leta je velika prelomnica v zgodovini človeštva. Iz svetlega razdobja napredka, ko se je dalo razmeroma varno poslovati, smo vstopili v razdobje nesreč, groze in mržnje, kjer nas povsod obkroža negotovost. Nihče ni mogel reči in tudi danes nihče ne more reči, ali tema, ki nas je takrat zakrila, pomeni trajno uničenje celotne kulturne strukture, ki jo je človek zase ustvaril v tisočletjih.’”

[Slika na strani 110]

’Vse gore se premaknejo s svojega mesta’

[Slika na strani 111]

Skrili so se po votlinah