»To je dan vseh dni«

»V navdihnjenju sem bil v Gospodovem dnevu.« — RAZODETJE 1:10, NS.

 1. V katerem »dnevu« živimo in zakaj je to tako razburljivo?

»TO je dan vseh dni. Glejte, kralj že vlada!« Te dramatične besede, ki jih je 1922. leta izrekel drugi predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, Biblij in letakov, nas še danes prevzamejo. Spominjajo nas, da živimo v najbolj napetem času vse zgodovine, ki ga Sveto pismo imenuje »Gospodov dan«. (Razodetje 1:10) To je res »dan vseh dni«, kajti ravno zdaj Jehova po Kristusovem kraljestvu spolnjuje svoj veliki namen in ravno zdaj se pred vsem stvarstvom posvečuje njegovo ime.

2., 3. a) Kako dolgo traja Gospodov dan? b) Kje lahko kaj izvemo o tem dnevu?

² Ta dan se je pričel leta 1914, ko je Jezus sedel na kraljevski prestol v Božjem kraljestvu. Trajal pa bo prav do konca tisočletnega vladarstva, ko bo Kristus izročil kraljestvo svojemu Bogu in Očetu. (1. pismo Korinčanom 15:24) Zvesti kristjani se že dolga stoletja veselijo tega Gospodovega dne. In zdaj je končno tu! Kaj pomeni ta »dan vseh dni« za Božje ljudstvo in za ves svet?

³ Razodetje je tista svetopisemska knjiga, ki nam največ pove o tem Gospodovem dnevu. Skoraj vse prerokbe iz te knjige se spolnjujejo zdaj, v Gospodovem dnevu. Toda Razodetje je le vrhunec cele vrste preroških knjig, ki govorijo o tem dnevu. Med njimi so še Izaijeva, Jeremijeva, Ezekijelova in Danijelova knjiga. In kar v njih najdemo, nam običajno samo pomaga razumeti prerokbe iz knjige Razodetje. Poglejmo zato, kako Ezekijelova knjiga še posebej pojasnjuje te prerokbe iz Razodetja, ki se spolnjujejo v Gospodovem dnevu.

Štirje jezdeci

 4. Kaj se po zapisu v 6. poglavju knjige Razodetje zgodi na začetku Gospodovega dne?

⁴ V 6. poglavju knjige Razodetje apostol Janez na primer opiše tole dramatično vizijo: »In glej, prikazal se mi je bel konj in tisti, ki ga je jezdil, je imel lok. Jezdec je dobil venec in je odšel kot zmagovalec zmagi naproti.« (Razodetje 6:2, EI) Kdo je ta zmagoviti jezdec? Nihče drug kot Jezus Kristus, ki kot kralj Božjega kraljestva jezdi premagat svoje sovražnike. (Psalm 45:3—6; 110:2) Jezusova zmagovita ježa se je začela v 1914. letu, čisto na začetku Gospodovega dne. (Psalm 2:6) Svojo prvo zmago si je izboril takrat, ko je pahnil satana in njegove demone na zemljo. In kaj je to pomenilo za ljudi? »Gorje zemlji in morju!« (Razodetje 12:7—12)

 5. Katere mračne podobe jezdijo za jezdecem na belem konju in kakšno moč ima vsaka od njih?

⁵ Potem so se v videnju prikazale še tri mračne podobe: ognjenordeč konj, ki je ponazarjal vojno, črn konj, ki je ponazarjal lakoto in konj mrtvaško blede barve; jezdecu na tem konju je bilo ime smrt. O tem četrtem konju beremo: »In glej, prikazal se mi je konj mrtvaško blede barve. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime smrt, za njim pa je prihajalo podzemlje [hades, NS]. In dana mu je bila oblast nad četrtino zemlje, da morita z mečem, z lakoto, s kugo in zverinami zemlje.« (Razodetje 6:3—8, EI; Matej 24:3, 7, 8; Luka 21:10, 11)

 6. Kaj je vsak od teh strašnih jezdecev povzročil na zemlji?

⁶ Človeštvo je od 1914 leta sem res veliko pretrpelo zaradi vojn, lakote in bolezni, prav kakor je napovedala prerokba. Toda četrti jezdec mori še z »zverinami zemlje«. Ali lahko to preroško posebnost opazujemo od 1914. leta sem? Preglejmo podobno prerokbo iz Ezekijelove knjige, da bomo ta del prerokbe ugledali v pravi luči.

 7. a) Kaj je prerokoval Ezekijel o Jeruzalemu? b) Kako se je ta prerokba spolnila?

⁷ Ezekijel v svojih zapiskih kakih pet let pred uničenjem Jeruzalema 607. leta pred našim štetjem, napoveduje strašno kazen, ki bo doletela Jude zaradi njihove nezvestobe. V navdihnjenju je zapisal: »Pošljem nad Jeruzalem svoje štiri sodbe: meč, lakoto, hude zveri in kugo, da zatarem v njem človeka in živino.« (Ezekijel 14:21; 5:17) Ali se je to takrat zares spolnilo? Jeruzalem je pred svojim koncem prav gotovo trpel zaradi lakote in meča. In iz lakote se običajno rodijo še bolezni. (2. knjiga letopisov 36:1—3, 6, 13, 17—21; Jeremija 52:4—7; Žalostinke 4:9, 10) Toda ali so takrat meščane prizadele tudi divje zveri? Najbrž so bili tudi takšni primeri, ko je človeka napadla ali celo ubila divja žival, kajti isto stvar je napovedal tudi Jeremija. (3. Mojzesova knjiga 26:22—33; Jeremija 15:2, 3)

 8. Kakšno vlogo so divje zveri igrale v Gospodovem dnevu do zdaj?

⁸ Kaj pa danes? V razvitih državah divje živali niso več takšna nevarnost, kakršna so bile nekoč. Drugod pa še kar iščejo svoje žrtve, še posebej, če med »zveri zemlje« prištejemo tudi kače in krokodile. O teh tragičnih smrtih mednarodno časopisje redkokdaj poroča, čeprav jih še malo ne gre zanemariti. V knjigi Planet Earth — Flood (Planet Zemlja — povodenj) najdemo tudi zapis o tem, kako so v Indiji in Pakistanu mnogi na begu pred povodnijo »umrli v hudih mukah zaradi ugrizov strupenih kač«. Časopis India Today pa poroča, kako je v neki vasi v zahodni Bengaliji kar 60 žena ostalo brez mož, ker so jih napadli tigri. Takšne tragedije pa bodo v prihodnosti nemara še bolj pogoste, kajti človeška družba razpada in lakota narašča.

 9. Katera druga »zver« pustoši in pušča za seboj trpljenje v tem našem stoletju?

⁹ Ezekijel pa je imel v mislih še neko drugo vrsto »zveri«, ko pravi: »Njeni proroki so napravili zaroto v njej: Kakor rjoveči lev, ki trga plen, žro duše, ... knezi njeni v njej so kakor volkovi, ki trgajo plen.« (Ezekijel 22:25, 27) Tudi ljudje se torej lahko obnašajo kot zveri, in človeštvo je že v našem stoletju veliko pretrpelo zaradi takšnih ropaželjnih ljudi! Veliko jih je že našlo smrt v rokah zverinskih zločincev in teroristov. Da, smrt, ki so jo krive »zveri zemlje«, pobira svoj davek na mnogo različnih načinov.

10. Kaj nam Janezovo naštevanje vojn, lakote, bolezni in divjih zveri kot vzrokov za smrt pomaga razumeti?

¹⁰ Janez v svoji viziji našteva vojne, lakoto, bolezni in divje zveri in nam s tem pomaga, da ugledamo vso agonijo, ki jo je Jeruzalem preživel 607. leta pred našim štetjem in jo primerjamo z dogodki naših dni. Tako je Gospodov dan za svet že sedaj pomenil trpljenje, predvsem zato, ker se človeški voditelji nočejo podrediti prvemu jezdecu iz Razodetja, ustoličenemu kralju Jezusu Kristusu. (Psalm 2:1—3) Kaj pa Božje ljudstvo? Kaj Gospodov dan pomeni zanj?

Merjenje templja

11. Kaj je po Razodetju 11:1 Janez moral narediti in za kateri tempelj je šlo?

¹¹ V Razodetju 11:1 pravi apostol Janez takole: »Tedaj mi je bila dana trstika, nekakšen rováša z naročilom: ‚Vstani in izmeri Božje svetišče in oltar ter tiste, ki molijo v njem.‘« (EI) To vizijsko merjenje templja je za Božje ljudstvo zelo pomembno. Katero svetišče je Janez meril? Tistega judovskega templja, v katerem je svoj čas, preden je postal kristjan, častil Boga, gotovo ne. Ta tempelj je Jehova zavrgel in 70. leta našega štetja je bil tudi porušen. (Matej 23:37—24:2) Tu gre seveda za Jehovin veliki duhovni tempelj. To je simbolični tempelj in maziljeni kristjani služijo kot podduhovniki v njegovem zemeljskem preddverju. (Pismo Hebrejcem 9:11, 12, 24; 10:19—22; Razodetje 5:10)

12. Kdaj je nastal ta tempelj in kaj se je dogajalo z njim v prvem stoletju?

¹² Ta tempelj je nastal 29. leta našega štetja, ko je bil Jezus maziljen za velikega duhovnika. (Pismo Hebrejcem 3:1; 10:5) V njem naj bi služilo 144 000 podduhovnikov in v prvem stoletju je bilo mnogo teh zbranih in zapečatenih in ostali so zvesti do smrti. (Razodetje 7:4; 14:1) Toda ko so ti kristjani iz prvega stoletja pomrli, so ostali v grobovih in niso bili takoj obujeni v nebeško življenje. (1. pismo Tesaloničanom 4:15) Še več: kmalu po prvem stoletju je prišlo do velikega odpadništva in maziljeni duhovniški kristjani so bili obdani s hitro rastočo »ljuljko«, z odpadniki. (Matej 13:24—30) Dolga stoletja po tem so bila povsem upravičena tale vprašanja: ‚Ali bo sploh kdaj zapečatenih vseh 144 000 podduhovnikov?‘ ‚Ali bodo tisti zvesti, ki so pomrli, kdaj obujeni za delo v nebeškem svetišču?‘ Vizijsko merjenje templja nam kaže, da je odgovor na obe vprašanji pritrdilen. Zakaj?

13. Kaj Janezovo merjenje templja zagotavlja in kaj se je zgodilo zgodaj v Gospodovemu dnevu?

¹³ Zato ker v svetopisemskih prerokbah merjenje običajno pomeni, da se bo ta ali oni Jehovin namen zagotovo izpolnil. (2. knjiga kraljev 21:13; Jeremija 31:39; Žalostinke 2:8) Ko torej Janez v viziji meri tempelj, daje s tem zagotovilo, da se bo v Gospodovem dnevu celoten Jehovin namen s templjem izpolnil. Ko to vemo in če upoštevamo vsa dejstva, potem lahko rečemo, da so vsi zvesti, ki so pomrli, začeli 1918. leta vstajati od mrtvih in prehajati v svoje obljubljeno mesto v nebeškem svetišču. (1. pismo Tesaloničanom 4:16; Razodetje 6:9—11) Kaj pa tisti, kar jih še manjka do števila 144 000?

14. Kaj se je maziljenim kristjanom dogajalo pred prvo svetovno vojno in med njo?

¹⁴ Preden se je Gospodov dan sploh začel, so se maziljeni kristjani, ki so prišli iz odpadniškega krščanstva, začeli zbirati v samostojno organizacijo. Ustvarili so si sloves zvestih ljudi, ki so oznanjali pomen 1914. leta; prav tega določenega leta, ko se je začela prva svetovna vojna, pa so začeli doživljati preganjanje, ‚teptanje‘. Vrhunec tega so doživeli 1914. leta, ko so zaprli vodstvo Skupnosti Stražnega stolpa in ko je organizirano oznanjevanje skorajda pominilo. V tem času so bili v resnici kot ‚mrtvi‘. (Razodetje 11:2—7) Kaj pa je pomenilo merjenje tempeljskega svetišča za te kristjane?

15. Kaj je vizijsko merjenje templja pomenilo Božjemu ljudstvu v Ezekijelovih dneh?

¹⁵ V letu 593 pred našim štetjem, 14 let po uničenju Jehovinega templja v Jeruzalemu, je Ezekijel v viziji ugledal Jehovino hišo. Obhodil je ves tempelj in opazoval, kako mož z merilom meri vsak njegov del posebej. (Ezekijel od 40. do 42. poglavja) Kaj pa je to pomenilo? Jehova mu je stvar sam razložil: merjenje templja pa pomenilo za Ezekijelovo ljudstvo preizkušnjo. Če bi se ponižali, se pokesali za svoje napake in umerili po Jehovinih zakonih, bi zvedeli za mere tega templja. To bi v njih najbrž zbudilo upanje, da bo Jehovino ljudstvo nekoč osvobojeno iz Babilona in bo spet častilo Jehovo v svojem dobesednem templju. (Ezekijel 43:10, 11)

16. a) Kaj je Janezovo merjenje templja pomenilo za Božje ljudstvo v letu 1918? b) Kako se je to spolnilo?

¹⁶ Če bi se na isti način tudi tisti ostrašeni kristjani iz 1914. leta ponižali in se pokesali za vse napake, ki so jih morda naredili, bi bili osvobojeni in bi spet dobili Jehovin blagoslov ter tako ostali na svojem mestu v Božji tempeljski ureditvi. In prav to se je tudi zgodilo. Po besedah iz Razodetja 11:11 so se ‚postavili na noge‘, v prenesenem smislu so vstali od mrtvih. Podobna vizija o vstajenju v Ezekijelovi knjigi je napovedovala obnovitev Judov v njihovi deželi. (Ezekijel 37:1—14) Izkazalo se je, da je to sodobno ‚vstajenje‘ v resnici obnovitev Božjega ljudstva in njegova povrnitev iz malodušja in skoraj popolnega mrtvila v živo in močno dejavnost, s katero lahko povsem zadostijo svoji vlogi v Jehovini službi. Takšno ‚vstajenje‘ se je zgodilo 1919. leta.

Majhen zvitek

17. a) Opiši Janezovo videnje iz Razodetja 10:1. b) Kdo je bil v resnici angel, ki ga je videl Janez in v katerem dnevu naj bi se vizija spolnila?

¹⁷ V Razodetju 10:1 je Janez videl »mogočnega angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre«. (EI) Ta vizija spominja na tisto, ki jo je imel pred tem Ezekijel in enkrat že tudi Janez. (Ezekijel 8:2; Razodetje 4:3) Toda Janez je tu videl angela in ne Jehovo. Potemtakem je to moral biti Jehovin veliki angelski sin Jezus Kristus, ki je »podoba nevidnega Boga«. (Pismo Kološanom 1:15, EI) Razodetje 10:2 potem opiše Jezusa, da stoji z desno nogo v morju, z levo pa na zemlji, in na ta način prikaže njegovo veliko oblast. Ta angel je torej predstavljal Jezusa, kakršen je med Gospodovim dnem. (Glej Psalm 8:4—8; Pismo Hebrejcem 2:5—9.)

18. a) Kaj je moral Janez pojesti? b) Kaj je v podobnem videnju moral pojesti Ezekijel in kakšen je bil učinek tega?

¹⁸ V tej veličastni viziji drži Jezus v roki majhen zvitek, ki ga mora Janez vzeti in pojesti. (Razodetje 10:8, 9) To, kar se v viziji primeri Janezu, je zelo podobno Ezekijelovi izkušnji, ki je tudi moral v svoji viziji pojesti knjižni zvitek. Ezekijelu ga je izročil sam Jehova in Ezekijel je videl, da je v njem zapisano »žalovanje, vzdihovanje in gorje«. (Ezekijel 2:8—10) Ezekijel potem pravi: »Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kakor med.« (Ezekijel 3:3, EI) Kaj je za Ezekijela pomenilo, da je pojedel ta knjižni zvitek?

19. a) Kaj je pomenilo to, da je Ezekijel moral pojesti zvitek? b) Komu je bilo namenjeno grenko sporočilo, ki ga je moral oznaniti Ezekijel?

¹⁹ V zvitku je bilo seveda navdihnjeno preroško sporočilo. Ko je Ezekijel pojedel zvitek, je s tem sprejel nalogo, da oznani ta sporočila na tak način, kot da so v resnici del njega samega. (Primerjaj Jeremija 15:16.) Za druge pa vsebina zvitka ni bila sladka. V njem je bilo polno »žalovanja, vzdihovanja in gorja«. Komu je bilo potem namenjeno to grenko sporočilo? Ezekijel je najprej dobil takšnole navodilo: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami!« (Ezekijel 3:4, EI) Kasneje se je Ezekijelovo oznanilo razširilo in je zajelo tudi vsa okoliška poganska ljudstva. (Ezekijel 25. do 32. poglavja)

20. Kaj se je zgodilo, ko je Janez pojedel zvitek in kaj je to zanj pomenilo?

²⁰ Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Janezu, ko je pojedel tisti zvitek. Sam pravi takole: »Tedaj sem vzel iz angelove roke knjižico [zvitek, NS] ter jo pojedel in v mojih ustih je bila sladka kakor med. A ko sem jo pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.« (Razodetje 10:10, EI) Knjižica se je torej Janezu zdela sladka. Bilo je čudovito, ko je Jehovina beseda postala del njega. Sporočilo pa je v sebi nosilo tudi grenkobo. Za koga? Janezu je bilo takrat rečeno: »Vnovič moraš prerokovati nad mnogimi ljudstvi, narodi, jeziki in kralji.« (Razodetje 10:11, EI)

21. a) Kaj so maziljeni kristjani naredili 1919. leta takega, da bi to ustrezalo Janezu, ki je moral pojesti zvitek? b) Kakšen je bil učinek tega za krščanstvo in za ves svet?

²¹ Kako se je vse to spolnilo v Gospodovem dnevu? Zgodovina nam izpričuje, da so 1919. leta zvesti kristjani tako temeljito sprejeli prednost služenja Jehovi, da je ta postala del njih, in to je bilo res sladko. Toda tisto, kar je bilo zanje blagoslov in prednost, je bilo za druge grenkoba — še posebej za duhovščino krščanstva. Zakaj? Zato, ker so ti zvesti maziljeni kristjani pogumno oznanjali celotno Božje sporočilo za človeštvo. Niso oznanjali samo »dobre vesti o Božjem kraljestvu«, ampak so pripovedovali tudi o tem, da je v duhovnem pogledu današnje krščanstvo z vsem svetom vred mrtvo. (Matej 24:14; Razodetje 8:1—9:21; 16:1—21)

22. a) Na kakšen čudovit način uporablja Jehova maziljence v tem Gospodovem dnevu zdaj? b) Kaj Gospodov dan pomeni za satanov svet in za Božje ljudstvo?

²² To zvesto skupinico kristjanov je Jehova uporabil, da je z njeno pomočjo zbral in zapečatil še preostale izmed 144 000, ki so potem opravili poglavitno delo pri zbiranju velike množice ljudi z zemeljskim upanjem. (Razodetje 7:1—4, 9, 10) Ta velika množica ima v Jehovinem namenu z zemljo pomembno vlogo, in ko se je pojavila, je povzročila veliko veselje v nebesih in na zemlji. (Razodetje 7:11—17; Ezekijel 9:1—7) Ta »dan vseh dni« že zdaj pomeni trpljenje za satanov svet in hkrati velike blagoslove za Jehovino ljudstvo. Poglejmo zdaj, kako se ta stvar v nadaljevanju Gospodovega dne še uresničuje.

Ali lahko pojasniš?

◻ Kaj je Gospodov dan?

◻ Kako uničevalne so »divje zveri« med Gospodovim dnem?

◻ Kaj je Jehova zagotovil z Janezovim merjenjem templja?

◻ Kaj je to, da je Janez pojedel zvitek, pomenilo za ostanek maziljencev v 1919. letu?

[Slika na strani 11]

Janezovo merjenje templja je dalo maziljencem v Gospodovem dnevu trdna zagotovila

[Podčrtna opomba (samo v slovenščini)]