Poglavje 30

”Véliki Babilon je padel”

 1. Kaj oznanja drugi angel in kdo je véliki Babilon?

PRIŠLA je ura Božje sodbe! Zato velja prisluhniti božanskemu sporočilu: ”Za njim je prišel še drugi angel in rekel: ’Padel je, padel véliki Babilon, ki je upijanil vse narode z vinom svojega pobesnelega nečistovanja.’” (Raz. 14:8, JP) Tukaj Razodetje prvič, vendar ne zadnjič, preusmerja pozornost na véliki Babilon. Kasneje, v 17. poglavju, bo opisan kot pohotna nečistnica. Kdo je veliki Babilon? Kot bomo spoznali, gre za svetovno kraljestvo, Satanov verski zapeljujoč sestav, ki ga uporablja v boju proti semenu Božje žene. (Raz. 12:17) Veliki Babilon je celotno svetovno krivoversko kraljestvo. Obsega vsa verstva, v katerih so se ohranili religiozni nauki in običaji starega Babilona in odsevajo njegovega duha.

 2. a) Kako se je babilonsko verstvo razširilo po celi zemlji? b) Kdo predstavlja najpomembnejši del velikega Babilona in kdaj se je pojavil kot mogočna organizacija?

² Pred več kot 4000 leti je Jehova babilonskim prebivalcem pomešal jezike, ker so hoteli zgraditi babilonski stolp. Različne jezikovne skupine so se razkropile po vsej zemlji in s seboj ponesle lažne verske poglede in običaje, na katerih temelji večina današnjih verstev. (1. Mojz. 11:1–9) Veliki Babilon je verski del Satanove organizacije. (Primerjaj Jan. 8:43–47.) Odpadlo krščanstvo, ki se je v četrtem stoletju po Kristusu pojavilo kot močna organizacija brez zakonov, z verskimi nauki in ureditvijo, ki ne temelji na Bibliji, temveč večinoma na babilonski religiji, predstavja njegov današnji najpomembnejši del. (2. Tes. 2:3–12)

 3. V katerem pogledu smemo reči, da je veliki Babilon padel?

³ Morda boš sedaj vprašal: ’Zakaj angel oznanja, da je veliki Babilon padel, ko pa imajo verstva danes še vedno velik vpliv na zemlji?’ Kaj pa je sledilo zavzetju starega mesta Babilon, po letu 539 pred našim štetjem? Izraelski narod je bil osvobojen in se je smel vrniti v svojo domovino, da bi tam obnovil pravo čaščenje! Ponovna obnova duhovnega Izraela v cvetoče duhovno stanje v letu 1919, ki traja vse do danes in se še povečuje, dokazuje, da je tega leta padel veliki Babilon. Sedaj nima več moči, da bi omejeval svobodo Božjega naroda. Razen tega se mora spopadati z velikimi težavami v svojih lastnih vrstah. Od leta 1919 je bilo mnogo napisanega o njegovi sprijenosti, nepoštenosti in nemoralnosti. V večini evropskih dežel le še redki ljudje obiskujejo cerkve in v mnogih socialističnih deželah velja religija za ”opij za ljudstvo”. V očeh vseh tistih, ki ljubijo Božjo besedo in resnico, je ostuden in sedaj takorekoč čaka v smrtni celici na izvršitev pravične obsodbe, s katero ga je kaznoval Jehova.

Babilonov neslavni padec

 4–6. Kako je veliki Babilon napeljal narode, da so ”pili vino svojega pobesnelega nečistovanja”?

⁴ Sedaj želimo natančneje preiskati okoliščine neslavnega padca velikega Babilona. Angel je rekel, da je ”veliki Babilon . . . upijanil vse narode z vinom svojega pobesnelega nečistovanja”. Kaj to pomeni? To je v zvezi z njegovim zavzetjem. Jehova je Jeremiju na primer rekel: ”Vzemi iz moje roke to čašo z vinom srda in daj, da pijo iz nje vsi narodi, h katerim te pošljem. Naj pijo, tavajo in divjajo pred mečem, ki ga pošljem mednje.” (Jer. 25:15, 16, EI) V šestem in sedmem stoletju pred našim štetjem je za izlitje simbolične posode jeze, iz katere so morali piti mnogi narodi, tudi odpadniško judovsko kraljestvo, Jehova uporabil stari Babilon, in tako je moralo v ujetništvo celó Božje ljudstvo. Toda nato je prišel na vrsto tudi Babilon. Bil je zavzet, ker se je njegov kralj povzdigoval zoper Jehovo, ”Gospoda nebes”. (Dan. 5:23)

⁵ Veliki Babilon je prav tako osvajal, toda v glavnem je to počel na premeten način. ”Upijanil [je] vse narode” in sicer tako, da je uporabil zvijače, ki jih uporabljajo prostitutke in z narodi nečistoval v verskem pogledu. Premamil je politične vladarje, da so z njim sklenili zveze in prijateljske stike. S pomočjo verskih vab je igral spletkarsko igro, ki je privedla do političnega, komercialnega in gospodarskega zatiranja. Spodbujal je k verskim preganjanjem, verskim vojnam, križarskim pohodom in k meddržavnim vojnam iz povsem političnih in gmotnih razlogov. Te vojne je posvečeval tako, da je oznanjal, da je takšna Božja volja.

⁶ Na splošno je znano, da je religija tudi v našem stoletju vmešana v vojne in politiko — v šintoistični Japonski, hindujski Indiji, budističnemu Vietnamu, v ”krščanski” Severni Irski in Latinski Ameriki ter ostalih področjih. Prav tako ne smemo prezreti vloge, ki so jo med obema svetovnima vojnama odigrali vojaški duhovniki obeh taborov, ko so spodbujali mlade moške k medsebojnemu pobijanju. Klasičen primer spogledljivosti velikega Babilona predstavlja delež, ki ga je imel v španski državljanski vojni (1936–1939), v kateri je bilo ubitih najmanj 600000 ljudi. To prelivanje krvi so spodbujali podporniki katoliške duhovščine in njihovi zavezniki, deloma zato, ker je španska zakonita vlada ogrožala cerkveno bogastvo in njen položaj.

 7. Kdo je bil glavna tarča napada velikega Babilona in kakšne metode je Babilon za to uporabljal?

⁷ Ker je veliki Babilon verski del Satanovega semena, je bila Jehovina ”žena”, ”gornji Jeruzalem”, stalen cilj njegovih napadov. Skupščina maziljenih kristjanov v prvem stoletju je bila jasno spoznana za seme Božje žene. (1. Mojz. 3:15; Gal. 3:29; 4:26) Veliki Babilon si je vedno zelo prizadeval zapeljati čisto skupščino v versko nečistovanje. Apostola Pavel in Peter sta opominjajoče dejala, da bodo mnogi podlegli tej njegovi zapeljevalski umetnosti in da bo prišlo do velikega odpada. (Ap. d. 20:29, 30; 2. Pet. 2:1–3) Jezusovi opomini, namenjeni sedmim skupščinam, dajejo spoznati, da je imel veliki Babilon proti koncu Janezovega življenja v svojih prizadevanjih, da bi pokvaril skupščine, precejšen uspeh. (Raz. 2:6, 14, 15, 20–23) Toda Jezus je že takrat jasno pokazal, kako daleč bo smel iti v teh prizadevanjih.

Ljuljka in pšenica

 8, 9. a) Na kaj kaže prispodoba o ljuljki in pšenici? b) Kaj se je zgodilo ”medtem, ko so ljudje spali”?

⁸ V svoji prispodobi o ljuljki in pšenici je Jezus govoril o možu, ki je na polju zasejal izvrstno pšenico. ”Medtem pa, ko so ljudje spali”, je prišel njegov sovražnik in je med pšenico zasejal ljuljko. Od same ljuljke ni bilo več mogoče videti pšenice. Jezus je takole pojasnil to prispodobo: ”Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva pa je svet, a dobro seme, to so sinovi kraljestva, ljuljka pa so sinovi hudobnosti, sovražnik, ki jo poseva, je Hudič.” Nato je pojasnil, da bodo plevel in pšenico pustili rasti skupaj do ’zaključka stvarnosti’, nato pa bodo angeli izpulili simbolično ljuljko. (Mat. 13:24–30, 36–43)

⁹ To, pred čemer so svarili Jezus ter apostola Pavel in Peter, se je dejansko zgodilo. ”Medtem pa, ko so ljudje spali” — bodisi zatem, ko so apostoli zaspali v smrt, ali pa zatem, ko so krščanski nadzorniki postali zaspani pri čuvanju črede — so se neposredno v skupščino vrasle razne babilonske laži. (Ap. d. 20:31) Po krajšem času je ljuljka tako prerasla pšenico, da pšenice ni bilo več mogoče videti. Stoletja je kazalo, da so napihnjeni robovi oblačila velikega Babilona zadušili seme žene.

10. Kaj se je zgodilo v 1870–ih letih in kako je na to reagiral veliki Babilon?

¹⁰ V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so maziljeni kristjani podvzeli odločne korake, da bi se ločili od prešuštnih poti velikega Babilona. Opustili so krive nauke, ki jih je krščanstvo privzelo od poganstva in na podlagi Biblije so pogumno oznanjali, da se bodo leta 1914 končali časi narodov. Glavno orodje velikega Babilona, duhovništvo krščanstva, se je borilo proti tem prizadevanjem za vzpostavitev pravega čaščenja. Vojno histerijo prve svetovne vojne je izkoristilo za svoj poskus iztrebljanja majhne skupine zvestih kristjanov. Leta 1918, ko so njihovo dejavnost skoraj povsem zadušili, je izgledalo, da je veliki Babilon uspel. Navidezno je premagal to skupino kristjanov.

11. Kaj se je zgodilo, ko je padel stari Babilon?

¹¹ Kot je bilo že omenjeno, je leta 539 pred našim štetjem ponosno mesto Babilon doživelo katastrofalen padec. Takrat je bilo slišati naslednji klic: ”Padel je, padel veliki Babilon!” Glavno mesto svetovne velesile je padlo v roke medo–perzijski vojski, ki ji je poveljeval Kir Veliki. Samo mesto je sicer preživelo zasedbo, toda njegov poraz je bil očiten in je zato moral osvoboditi judovske ujetnike. Judje so se vrnili v Jeruzalem, da bi tam obnovili čisto bogočastje. (Iz. 21:9; 2. Let. 36:22, 23; Jer. 51:7, 8)

12. a) V katerem smislu je veliki Babilon padel v našem stoletju? b) Kaj dokazuje, da je Jehova povsem zavrgel krščanstvo?

¹² Tudi v današnjem dvajsetem stoletju je bilo slišati vzklik o padcu velikega Babilona! Prehoden uspeh babilonskega krščanstva iz leta 1918, se je v letu 1919 hitro prevesil v neuspeh, ko je bil z duhovnim vstajenjem ponovno vzpostavljen maziljeni preostanek, Janezov razred. Veliki Babilon je padel v tem smislu, da ni mogel več ogrožati Božjega ljudstva. Maziljeni bratje so se usuli iz brezna kot kobilice, pripravljene na akcijo. (Raz. 9:1–3; 11:11, 12) Postali so novodobni ”zvesti in razumni suženj” in gospodar jih je postavil nad vsem svojim zemeljskim premoženjem. (Mat. 24:45–47, NS) Dejstvo, da so bili ti maziljenci tako uporabljeni, dokazuje, da je Jehova zavrgel krščanstvo kljub njegovi trditvi, da zastopa Boga na zemlji. Čisto oboževanje je bilo vzpostavljeno in odprta je bila pot za dokončno zapečatenje preostanka 144000 — preostanka semena žene, pradavnega sovražnika velikega Babilona. Vse to razodeva, da je Satanova verska organizacija doživela uničujoč poraz.

Stanovitnost svetih

13. a) Kaj naznanja tretji angel? b) Kakšno obsodbo je Jehova izrekel nad tistimi, ki nosijo znamenje divje zveri?

¹³ Sedaj govori tretji angel. Prisluhni! ”Za njima je prišel še tretji angel in govoril z mogočnim glasom: ’Če kdo moli zver in njen kip in sprejme na čelo ali na roko njen žig [znamenje, NS], bo tudi sam pil od vina Božjega srda, ki je v vsej pristnosti nalito v čaši njegove jeze.’” (Raz. 14:9, 10a, JP) Iz Razodetja 13:16, 17 smo izvedeli, da bodo morali tisti, ki ne bodo častili podobe divje zveri, v Gospodovem dnevu trpeti in bodo celo ubiti. Sedaj izvemo, da se je Jehova odločil, da bo obsodil tiste, ki so sprejeli ”žig . . . ime zveri ali število njenega imena”. Prisiljeni bodo piti iz grenke ’čaše Jehovinega srda’. Kaj pa bo to pomenilo zanje? Leta 607 pred našim štetjem, ko je Jehova prisilil Jeruzalem, da je pil iz ”čaše njegovega srda”, je mesto z babilonske strani doživelo ”opustošenje in razdejanje in lakoto in meč”. (Iz. 51:17, 19, NS) Tako bo tudi, ko bodo morali častilci zemeljskih političnih velesil in njihove podobe ali Združenih narodov piti iz čaše Jehovinega srda — doletela jih bo nesreča. (Jer. 25:17, 32, 33) Povsem bodo uničeni.

14. Kaj morajo pred svojim uničenjem doživeti tisti, ki molijo divjo zver in njeno podobo in kako to opisuje Janez?

¹⁴ Toda preden se bo to zgodilo, morajo tisti, ki nosijo zverino znamenje, doživeti bridkost Jehovinega neodobravanja. Angel je Janezu takole rekel o častilcih divje zveri in njene podobe: ”Z ognjem in žveplom bo mučen vpričo svetih angelov in vpričo Jagnjeta. Dim od njihovega mučenja se bo vzdigoval na veke vekov. Ne podnevi ne ponoči ne bo oddiha za tiste, ki molijo zver in njen kip ter sprejemajo žig [znamenje, NS] z njenim imenom.” (Raz. 14:10b, 11, JP)

15, 16. Kaj pomenijo besede ”ogenj in žveplo” iz Razodetja 14:10?

¹⁵ Nekateri vidijo v besedah ogenj in žveplo dokaz za obstoj peklenskega ognja. Toda kratek vpogled v podobno prerokbo pokaže, kaj v tej zvezi pomenijo te besede. V Izaijevem času je Jehova Edomce opomnil, da bodo kaznovani zaradi svojega sovraštva do Izraelcev. Pojasnil je: ”In potoki se spremene v smolo, njegov prah v žveplo, njih dežela bo goreča smola. Ponoči in podnevi ne ugasne, njen dim se vedno dviga. Od roda do roda ostane pusta, na veke vekov ne bo nihče hodil po njej.” (Iz. 34:9, 10, EI)

¹⁶ Ali je bil Edom vržen v kak skrivnosten peklenski ogenj, kjer naj bi za vedno gorel? Seveda ne, temveč je izginil z zemeljskega prizorišča, kot bi bil povsem uničen z ognjem in žveplom. Končni rezultat kazni ni bilo večno mučenje, temveč ”pustota, . . . praznota”. (Iz. 34:11, 12) ’Neprestano dvigajoč’ dim je jasna podoba takšnega stanja. Kadar hiša zgori, se iz njenega pepela še nekaj časa po tem, ko so plameni že izginili, dviga dim in dokazuje opazovalcem, da je šlo za uničujoč ogenj. Božji narod se še danes spominja nauka, ki ga prinaša uničenje Edoma. Tako se ’dim njihovega požara’ simbolično še vedno dviga.

17, 18. a) Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so sprejeli žig divje zveri? b) Kako so mučeni častilci divje zveri? c) V katerem smislu se bo nad njimi ”dim od njihovega mučenja vzdigoval na veke vekov”?

¹⁷ Tudi tisti, ki nosijo znamenje ali žig divje zveri bodo povsem uničeni — kakor z ognjem. Kot kasneje razkrije prerokba, se njihovih trupel ne bo pokopavalo, ampak jih bodo žrle zveri in ptice. (Raz. 19:17, 18) To jasno pokazuje, da se ne bodo dobesedno večno mučili! Toda kako so ”mučeni z ognjem in žveplom”? Tako, da jih oznanjevanje resnice razgalja in jim naznanja bližajočo se Božjo sodbo. Zato obrekujejo Božji narod in poskušajo z zahrbtnimi metodami pripraviti divjo zver do tega, da bi preganjala Jehovine priče ali pa jih celo ubijala. Višek bo dosežen z uničenjem teh nasprotnikov, podobnim uničenju z ognjem in žveplom. ”Dim od njihovega mučenja se bo dvigoval na veke vekov”, kajti obsodba, ki jo je nad njimi izrekel Bog, bo služila za kriterij, v primeru, da bi bila kdajkoli zopet napadena Jehovina zakonita suverenost. To vprašanje bo pojasnjeno za vse večne čase.

¹⁸ Kdo pa danes širi to vznemirljivo vest? Pomisli na to, da je bila simboličnim kobilicam dana sposobnost mučiti ljudi, ki na svojih čelih nimajo Božjega pečata. (Raz. 9:5) Očitno so kobilice — pod angelskim vodstvom — ti mučitelji. Simbolične kobilice so tako vztrajne, da tisti, ”ki moli divjo zver, in njen kip in sprejme . . . njen žig”, nima nikoli miru, ne podnevi ne ponoči. Na koncu pa se bo po njihovem uničenju, v spomin na opravičenje Jehovine suverenosti in kot dokaz za to, nad njimi večno dvigal ”dim od njihovega mučenja”. Janezov razred pa bo moral vztrajati, dokler to opravičenje ne bo dokončano! Angel takole zaključuje: ”Tu je potrebna stanovitnost svetih, ki se drže Božjih zapovedi in vere v Jezusa.” (Raz. 14:12, JP)

19. Zakaj morajo sveti vztrajati in kaj jih, po Janezovem poročilu, krepča?

¹⁹ ”Stanovitnost svetih” pomeni, da so povsem predani Jehovi in ga častijo po Jezusu Kristusu. Vest, ki jo nosijo, ni priljubljena. Povzroča nasprotovanje, preganjanje, celo nasilno smrt. Toda krepča jih nadaljevanje Janezovega poročila: ”Nato sem zaslišal glas iz nebes, ki je rekel: ’Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; zakaj njihova dela gredo z njimi.’” (Raz. 14:13, JP)

20. a) V koliki meri je prerokba, o kateri poroča Janez, v soglasju s Pavlovo prerokbo o Jezusovi prisotnosti? b) Kakšno posebno prednost smejo pričakovati maziljenci, ki umrejo po odstranitvi Satana iz nebes?

²⁰ Ta obljuba je v soglasju s Pavlovo prerokbo o Jezusovi prisotnosti: ”Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki še živimo in bomo ostali [tisti maziljenci, ki bodo v Gospodovem dnevu še živeli], skupaj z njim odneseni na oblakih v višavo Gospodu naproti.” (1. Tes. 4:15–17, JP) Po Satanovi odstranitvi iz nebes, so najprej vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. (Primerjaj Raz. 6:9-11.) Maziljencem, ki umirajo med Gospodovim dnevom, je obljubljena posebna prednost. Oni vstajajo v duhovno življenje v nebesih takoj, ”v trenutku”. (1. Kor. 15:52) Kako čudovito! Njihova pravična dela pa gredo z njimi v nebeško področje.

Zemeljska žetev

21. Kaj nam Janez pove o ”zemeljski žetvi”?

²¹ Janez nam sporoča, naj bi se tudi drugi okoristili tega sodnega dneva: ”Pogledal sem in prikazal se je bel oblak in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Na glavi je nosil zlato krono, v roki pa oster srp. Iz svetišča je stopil drug angel in z mogočnim glasom zavpil njemu, ki je sedel na oblaku: ’Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev zemlje je dozorela!’ Tedaj je on, ki je sedel na oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.” (Raz. 14:14–16, JP)

22. a) Kdo je ta, ki nosi zlato krono in sedi na belem oblaku? b) Kdaj in kako bo žetev doživela vrhunec?

²² O tem, kdo je sedeči na belem oblaku, ni nobenega dvoma. Ta, ki sedi na oblaku in je podoben Sinu človekovemu, na glavi pa nosi zlato krono, je nedvomno Jezus, mesijanski kralj, ki ga je v videnju videl tudi prerok Danijel. (Dan. 7:13, 14; Mar. 14:61, 62) Toda o kakšni žetvi govori ta prerokba? Ko je bil Jezus na zemlji, je delo pridobivanja učencev primerjal z žetvijo svetovnega človeškega polja. (Mat. 9:37, 38; Jan. 4:35, 36) Ta žetev bo dosegla svoj vrhunec v Gospodovem dnevu, ko bo kronani kralj Jezus, po nalogu svojega očeta, izvršil sodbo. Zato je čas njegovega vladanja, od leta 1914 sem, tudi radosten čas spravljanja žetve. (Primerjaj 5. Mojz. 16:13–15.)

23. a) Kdo je izdal povelje za začetek žetve? b) Koliko je bilo požetega od leta 1919 do danes?

²³ Čeprav je Jezus sam kralj in sodnik, je z žetvijo pričel šele zatem, ko je prejel povelje Jehove, svojega Boga. Povelje mu je predal angel iz ”svetišča”. Jezus je povelje takoj izvršil. Od leta 1919 so angeli najprej poskrbeli, da so se zbrali 144000. (Mat. 13:39, 43; Jan. 15:1, 5, 16) Nato je sledila žetev oziroma zbiranje velike množice drugih ovc. (Mat. 25:31–33; Jan. 10:16; Raz. 7:9) Zgodovina pokazuje, da se je med leti 1931 in 1935 pričelo pojavljati znatno število teh drugih ovc. Leta 1935 je Jehova Janezovemu razredu podelil razumevanje o pravi identiteti velike množice iz Razodetja 7:9–17. Od takrat so zbiranju teh ljudi posvetili posebno pozornost. Danes, leta 1993, je njihovo število že večje od štirih milijonov in pol in še narašča. V današnjem času konca ta, ki je podoben sinu človekovemu, dejansko radostno in bogato žanje. (Primerjaj 2. Mojz. 23:16; 34:22.)

Stiskanje zemeljske trte

24. Kaj drži v rokah peti angel in kaj razglaša šesti angel?

²⁴ Po zaključku žetve rešitve napoči čas drugačne žetve. Janez takole poroča: ”Iz svetišča v nebesih je nato stopil drug angel, ki je tudi držal oster srp. Od oltarja pa je stopil še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem. Z mogočnim glasom je zavpil njemu, ki je držal ostri srp, in rekel: ’Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele!’” (Raz. 14:17, 18, JP) Angelskim vojnim četam je v Gospodovem dnevu zaupano veliko delo — ločiti morajo dobro od slabega!

25. a) Na kaj kaže dejstvo, da je peti angel prišel iz tempeljskega svetišča? b) Zakaj je primerno, da prihaja povelje za začetek žetve od angela, ki ’je stopil od oltarja’?

²⁵ Peti angel prihaja izpred Jehovine prisotnosti v tempeljskem svetišču, torej se žetev prav tako izvaja v skladu z Jehovino voljo. Angel je povelje, naj prične s svojim delom, prejel od drugega angela, ki ’je stopil od oltarja’. To dejstvo je še posebej značilno, kajti zveste duše ob vznožju oltarja so spraševale: ”Doklej, o Vladar, ki si svet in resnicoljuben, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?” (Raz. 6:9, 10, JP) Ta klic po maščevanju je bil uslišan z obiranjem zemeljske trte.

26. Kaj je ”zemeljska trta”?

²⁶ Kaj pa ponazarja ”zemeljska trta”? V Hebrejskih spisih je bilo za judovski narod rečeno, da so Jehovina trta. (Iz. 5:7; Jer. 2:21) Prav tako so tudi Jezus Kristus in vsi njegovi sovladarji v Božjem kraljestvu, primerjani z vinsko trto. (Jan. 15:1–8) V tem primeru je rast sadu glavni namen vinske trte in prava krščanska trta je Jehovi v slavo rodila mnogo sadov. (Mat. 21:43) Zato ”zemeljska trta” ne more biti takšna prava trta, temveč gre tukaj za Satanov ponaredek, za njegov sprijeni vidni sistem, ki gospoduje ljudem, z vsem njegovim raznovrstnim ”grozdjem” demonskih sadov, ki jih je prinašala v teku stoletij. Veliki Babilon, v katerem je najpomembnejši del odpadlo krščanstvo, je imel močan vpliv na to strupeno trto. (Primerjaj 5. Mojz. 32:32–35.)

27. a) Kaj se zgodi, ko angel s srpom požanje zemeljsko trto? b) Katere prerokbe iz hebrejskih spisov razodevajo obseg te žetve?

²⁷ Sodba mora biti izvršena! ”Angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral zemeljsko trto, grozdje pa je vrgel v veliko kad Božjega srda. Kad so tlačili zunaj mesta in iz kadi se je nateklo krvi konjem do uzd tisoč šeststo tečajev daleč naokoli.” (Raz. 14:19, 20, JP) Jehovina silna jeza proti tej trti je bila že zdavnaj napovedana. (Zef. 3:8) Prerokba iz Izaijeve knjige jasno kaže, da bodo ob času tlačenja stiskalnice uničeni celi narodi. (Iz. 63:3–6) Tudi prerok Joel je prerokoval, da bodo ”v dolini odločitve” poteptane in uničene ”množice”, celi narodi. (Joel 3:12–14, EI) To bo zares rekordna žetev, kakršne ne bo nikoli več! V skladu z Janezovim videnjem ne bo obrano le grozdje, temveč bo odrezana vsa simbolična trta in vržena v stiskalnico, kjer bo stisnjena. Tako bo zemeljska vinska trta zatrta, iztrebljena in ne bo nikoli več rastla.

28. Kdo tlači zemeljsko trto in kaj pomeni to, da bodo stiskalnico tlačili ”zunaj mesta”?

²⁸ V videnju so stiskalnico tlačili konji, kajti kri je natekla ”konjem do uzd”. Ker se izraz ”konji” navadno nanaša na vojno, tudi tukaj pomeni vojno stanje. Za nebeške vojske, ki sledijo Jezusu v zaključni vojni proti Satanovi stvarnosti, je rečeno, da tlačijo ”veliko kad Božjega srda”. (Raz. 19:11–16) Očitno te vojske tlačijo tudi zemeljsko trto. Stiskalnico tlačijo ”zunaj mesta” in sicer zato, da preostanek semena Božje žene, ki na zemlji zastopa nebeški Sion, ne bi utrpel škode. Preostanek in velika množica bosta na varnem v Jehovini zemeljski organizaciji. (Iz. 26:20, 21)

29. Koliko je krvi iz stiskalnice, kako daleč se razteza njen tok, in kaj to pomeni?

²⁹ To nazorno videnje ima vzporednico v drobljenju zemeljskih kraljestev, kot je to opisano v Danijelovi knjigi 2:34, 44. To bo zanje pomenilo popolno iztrebljenje. Reka krvi iz stiskalnice je zelo globoka, kri namreč sega konjem do uzd, in se razteza 1600 tečajev daleč.a To veliko število, do katerega pridemo, če pomnožimo kvadrat števila 4, s kvadratom števila 10 (4x4x10x10), jasno pokaže, da bo uničenje očitno zadelo vso zemljo. (Iz. 66:15, 16) Uničenje bo popolno in nepreklicno. Satanova zemeljska vinska trta se ne bo nikoli več vkoreninila. (Ps. 83:17, 18)

30. Kakšne sadove rodi Satanova vinska trta in kaj naj bomo odločeni?

³⁰ Videnje o obeh žetvah je zelo pomembno, saj smo že globoko v času konca. Potrebno nam je le pogledati naokoli, da bi videli sadove Satanove trte. Splavi in druge oblike ubojev; homoseksualnost, zakonolomi in drugačna nemoralnost; nepoštenost in pomanjkanje naravne naklonjensti — zaradi tega je današnji svet ostuden v Jehovinih očeh. Satanova trta rojeva ”strup in pelin”. Njena pokvarjenost in malikovalstvo sramotita človekovega Stvarnika. (5. Mojz. 29:18; 32:5; Iz. 42:5, 8) Kakšna prednost je zato biti povezan z Janezovim razredom in sodelovati pri spravljanju dobrih sadov, ki jih Jezus ustvarja Jehovi v slavo! (Luk. 10:2) Zato bodimo odločni, da se ne bomo nikoli omadeževali s trto tega sveta, tedaj ne bomo z njo vred poteptani, ko bo izvršena Jehovina sodba.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 208]

’Vino njenega nečistovanja’

’Pomemben del velikega Babilona zavzema rimskokatoliška cerkev. Njen poglavar je rimski papež, in trdi se, da je vsak papež naslednik apostola Petra. Sledi nekaj citatov iz priznanih del o teh tako imenovanih naslednikih:

Formozij (891—896): ”Devet mesecev po Formozijevi smrti, so vzeli njegovo truplo iz papeške kapele in mu na ’mrliški’ sinodi, ki ji je predsedoval Štefan [novi papež], sodili. Pokojnemu papežu so očitali stremuštvo za papeško oblastjo in razveljavili vse njegove uradne odločitve. . . . Truplu so slekli papeška oblačila in mu odsekali prste desne roke.” (New Catholic Encyclopedia)

Štefan VI. (896⁄897): ”Nekaj mesecev pozneje [po sojenju Formozijevemu truplu], je ogorčeno ljudstvo napravilo konec njegovemu papeževanju. Odvzeti so mu bili papeški insigniji, zaprli so ga in zadavili.” (New Catholic Encyclopedia)

Sergij III. (904—911): ”Oba njegova predhodnika . . . sta bila zadavljena v zaporu. . . . V Rimu ga je podpirala družina Teofilakta. Z eno njegovih hčera, Marozio, naj bi imel sina (kasnejši papež Janez XI.).” (New Catholic Encyclopedia)

Štefan VII. (928—931): ”Papeža Janeza X., ki si je v zadnjih letih svojega papeževanja nakopal jezo Marozie, rimske Donne Senatrix, so zaprli in tam umorili. Marozia je papeško dostojanstvo nato prenesla na Lea VI., ki pa je umrl čez šest mesecev in pol. Sledil mu je Štefan VII., domnevno z njeno pomočjo . . . V svojem dvoletnem papeževanju je bil nemočna Maroziina kreatura.” (New Catholic Encyclopedia)

Janez XI. (931—935): ”Po smrti Štefana VII. . . . je Marozia (iz hiše Teofilakta) priskrbela papeško dostojanstvo svojemu sinu Janezu, mladeniču staremu dvajset let. . . . Papež Janez je bil povsem pod vplivom svoje matere.” (New Catholic Encyclopedia)

Janez XII. (955—964): ”Ni imel niti osemnajst let in takratna poročila enoglasno poročajo, da ga duhovne stvari niso zanimale, da je bil vdan vulgarnim užitkom in je živel moralno pokvarjeno življenje.” (New Oxford Dictionary of Popes)

Benedikt IX. (1032—1044; 1045; 1047⁄1048): ”O njem je znano, da je papeško dostojanstvo prodal svojemu krstnemu botru in nato dvakrat ponovno zahteval položaj.” (The New Encyclopædia Britannica).

Namesto, da bi sledili zvestemu Petru, so dajali ti in še drugi papeži slab zgled. Dovolili so, da se je cerkev, ki so jo vodili, umazala s krvjo, duhovnim in telesnim nečistovanjem ter Jezabelinim vplivom. (Jak. 4:4) Knjiga The Finished Mystery (Dopolnjena skrivnost), ki jo je leta 1917 izdala Watch Tower Society, je pojasnila mnogo takih posameznosti. To je en način, s katerim so raziskovalci Biblije tedaj udarili zemljo z vsakovrstno šibo. (Raz. 11:6; 14:8; 17:1, 2, 5)

[Slika na strani 206]

Ustoličeni Kristus sodi s podporo angelov

[Slika na strani 207]

Po zavzetju Babilona, leta 539 pred našim štetjem, so bili njegovi ujetniki izpuščeni