Ohranimo »svojo prvotno ljubezen«

»Tega, kar imaš, se oklepaj.« (RAZ. 3:11)

1., 2. Kako si se počutil, ko si se prepričal, da je to, kar se učiš o Jehovu, resnica?

ALI se spomniš, kako je bilo, ko si prvič izvedel za čudovito upanje, ki ga Jehova ponuja poslušnemu človeštvu? Kako si se počutil, če si bil pripadnik kake druge religije in ti je nekdo pokazal, kaj Sveto pismo odkriva o Božjih namenih, oziroma ko so se ti razjasnili nauki, ki si jih do tedaj težko razumel? Morda si ugotovil, da si bil zaveden. Toda kako zelo si vesel sedaj, ko poznaš resnico! Kaj pa, če si odrasel v krščanski družini? Ali se spominjaš, kako si se počutil, ko si se prepričal, da je to, kar se učiš o Jehovu, resnica, in ko si se odločil, da boš živel v skladu s tem? (Rim. 12:2)

² Mnogi tvoji duhovni bratje in sestre ti bodo povedali, da so bili takrat vzhičeni, da so se čutili blizu Jehovu in da so mu bili hvaležni, da jih je pritegnil k sebi. (Jan. 6:44) Veselje jih je navedlo, da so pričeli sodelovati v krščanskih dejavnostih. Srce jim je tako prekipevalo od sreče, da so svoje občutke želeli deliti z vsemi okoli sebe. Ali si tudi ti doživel kaj takšnega?

 3. Kakšne razmere so vladale v efeški občini, ko ji je Jezus poslal sporočilo?

³ Ko je Jezus v prvem stoletju poslal sporočilo članom krščanske občine v Efezu, je v njem omenil njihovo »prvotno ljubezen«. Efežani so imeli veliko lepih lastnosti, vendar pa se je njihova ljubezen, ki so jo nekdaj čutili do Jehova, ohladila. Zato jim je Jezus rekel: »Vem za tvoja dejanja, za tvoje prizadevanje in zdržljivost. Vem tudi, da ne trpiš hudobnežev in da si tiste, ki zase pravijo, da so apostoli, pa to niso, preizkusil in ugotovil, da so lažnivci. Prav tako si zdržljiv in si že marsikaj prenesel zaradi mojega imena in se nisi utrudil. Vendar pa ti očitam to, da si opustil svojo prvotno ljubezen.« (Raz. 2:2–4)

 4. Zakaj je Jezusovo sporočilo občini v Efezu primerno tudi za današnje dni?

⁴ To, kar je Jezus svetoval občini v Efezu in drugim občinam in je zapisano v knjigi Razodetje, je bilo času primerno tudi za maziljene kristjane po letu 1914, in to zaradi razmer, ki so nekaj časa vladale med njimi. (Raz. 1:10) Vendar se lahko tudi danes zgodi, da nekateri kristjani izgubijo »svojo prvotno ljubezen« do Jehova in biblijske resnice. S tem v mislih preglejmo, kako ti lahko to, da se spomniš lastnih doživetij in o njih premišljuješ, pomaga ohraniti, obnoviti ter okrepiti ljubezen in gorečnost, ki si ju na začetku čutil do Boga in resnice.

Kaj te je prepričalo, da je to resnica?

5., 6. a) O čem se mora prepričati vsak kristjan? b) Kaj je tebe prepričalo, da Jehovove priče učijo resnico? c) Kaj nam lahko pomaga obnoviti ljubezen, ki smo jo imeli na začetku?

⁵ Vsak, ki se posveti Jehovu, se mora najprej »prepriča[ti], kaj je dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja«. (Rim. 12:1, 2) To med drugim pomeni, da spoznava biblijsko resnico. To, kar prepriča enega, da Jehovove priče učijo resnico, se morda razlikuje od tega, kar prepriča drugega. Nekateri se spominjajo, da je bila zanje prelomnica, ko so v Bibliji prebrali Božje ime ali ko so spoznali, v kakšnem stanju so v resnici mrtvi. (Ps. 83:18; Prop. 9:5, 10) Na druge je naredila vtis ljubezen, ki so jo opazili med Božjim ljudstvom. (Jan. 13:34, 35) Spet tretji pa so premišljevali, kaj pomeni to, da človek ni del sveta. Prišli so do sklepa, da pravi kristjani ne smejo sodelovati v političnih sporih ali vojnah katerega koli naroda. (Iza. 2:4; Jan. 6:15; 17:14–16)

⁶ Pri mnogih je vzbudilo ljubezen do Boga ravno to, da so spoznali te in druge resnice. Sedaj pa za trenutek postoj in se skušaj spomniti, kaj je tebe prepričalo, da si našel resnico. Si človek zase, s svojstvenimi okoliščinami in značilnostmi, zato so tvoji temeljni razlogi, zakaj imaš rad Jehova in verjameš njegovim obljubam, verjetno drugačni od razlogov sokristjanov. In po vsej verjetnosti so še vedno tako trdni kakor takrat, ko si jih prvič spoznal. Resnica se ni spremenila. Zato ti lahko to, da obujaš spomine na svoje pretekle misli in občutke, v nekem smislu obudi in obnovi prvotno ljubezen, ki si jo čutil do resnice. (Beri Psalm 119:151, 152; 143:5.)

Poglobi »svojo prvotno ljubezen«

 7. Zakaj moramo krepiti svojo prvotno ljubezen do resnice in kako lahko to storimo?

⁷ Morda se je od takrat, ko si se posvetil Jehovu, tvoje življenje precej spremenilo. Na začetku je bilo najpomembnejše to, da si vzljubil resnico, toda sčasoma se je morala ta ljubezen okrepiti, zato da si se lahko spoprijel z novimi izzivi, ki so preizkusili tvojo vero. Vendar ti je Jehova stal ob strani. (1. Kor. 10:13) Zato so ti tudi te izkušnje, ki si si jih nabral z leti, dragocene. Z njimi se je namreč tvoja prvotna ljubezen poglobila in se še poglablja, poleg tega pa so še en način, kako se lahko prepričaš o dobri in sprejemljivi Božji volji. (Joz. 23:14; Ps. 34:8)

 8. Kako se je Jehova predstavil Mojzesu in kako so ga Izraelci imeli priložnost bolj natančno spoznati?

⁸ Naj to ponazorimo. Predstavljaj si, v kakšnih okoliščinah so bili Izraelci, ko je Jehova objavil svoj namen, da jih bo rešil suženjstva v Egiptu. Bog se je Mojzesu predstavil z naslednjimi besedami: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« (2. Mojz. 3:7, 8, 13, 14, NW) Jehova je s tem hotel pravzaprav reči, da bo privzel katero koli vlogo, ki bo potrebna, da bo osvobodil svoje ljudstvo. V nadaljnjih dogodkih so Izraelci spoznali različne vidike Jehovove osebnosti, odvisno pač od okoliščin – videli so ga v vlogi Vsemogočnega, Sodnika, Voditelja, Rešitelja, Vojščaka in Oskrbovalca. (2. Mojz. 12:12; 13:21; 14:24–31; 16:4; Neh. 9:9–15)

9., 10. Kaj lahko posamezniku pomaga spoznati Boga in zakaj se je takšnih izkušenj dobro spominjati?

⁹ Tvoje razmere so seveda drugačne od tistih, v katerih so živeli Izraelci. Vseeno pa si verjetno doživel kaj takšnega, kar te je prepričalo, da se Bog zanima zate osebno, in ti je tako okrepilo vero. Morda se je v nekem smislu izkazal za tvojega Oskrbovalca, Tolažnika ali Učitelja. (Beri Izaija 30:20b, 21, NW.)a Ali pa si morda jasno videl, kako ti je odgovoril na molitev. Mogoče si bil v težavah in ti je takrat priskočil na pomoč kdo od sokristjanov. Ali pa si pri osebnem preučevanju opazil svetopisemske stavke, ki si jih potreboval.

¹⁰ Če bi o teh svojih izkušnjah pripovedoval drugim, nad tem morda ne bi bili vsi tako prevzeti kakor ti. Konec koncev pri tem ni šlo za čudežne dogodke. Vendar so bili zate zelo pomembni. Zares, Jehova je postal to, kar je bilo treba, da je poskrbel zate. Pomisli na svoja pretekla leta, ki si jih preživel v resnici. Ali se lahko spomniš nekaj primerov, ko si na lastni koži občutil Jehovovo skrb? Če se jih spomniš, potem ti lahko premišljevanje o teh dogodkih in o tem, kaj si ob tem občutil, vzbudi v tvojem srcu takšno ljubezen do Jehova, kakršno si imel takrat. Takšna doživetja hrani v svojem spominu kakor zaklad. O njih poglobljeno premišljuj. So namreč dokaz, da se Jehova zanima zate osebno, in nihče te ne bo mogel prepričati o nasprotnem.

Preišči se

11., 12. Zakaj se lahko kristjanu ohladi ljubezen do resnice in kaj je svetoval Jezus?

¹¹ Če ne čutiš več tako močne ljubezni do Boga in resnice kakor nekoč, do tega ni prišlo zato, ker bi se on kakor koli spremenil. Jehova se namreč nikoli ne spreminja. (Mal. 3:6; Jak. 1:17) Tako kot mu je bilo mar zate v preteklosti, tako mu je še danes. Kaj se je torej lahko spremenilo v tvojem odnosu z Jehovom? Ali si morda danes bolj pod pritiskom, bolj obremenjen z življenjskimi skrbmi? Morda si v preteklosti molil bolj iz srca, marljiveje preučeval in pogosteje poglobljeno premišljeval. Ali si bil takrat bolj goreč v oznanjevanju in rednejši na občinskih shodih kakor sedaj? (2. Kor. 13:5)

¹² Morda vse to zate ne velja. Toda če si pri sebi opazil kaj takšnega, kaj misliš, kako je do tega prišlo? Ali se je morda zaradi česa upravičenega, kot je primerna skrb za družino, skrb za zdravje ali kaj podobnega, zameglil tvoj pogled na to, da je Jehovov dan že zelo blizu? Jezus je rekel svojim apostolom: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka. Prišel bo namreč na vse, ki prebivajo na površju vse zemlje. Zato bodite budni in ves čas ponižno molite, da bi vam uspelo uiti vsemu temu, kar se bo zgodilo.« (Luk. 21:34–36)

13. S čim je Jakob primerjal Božjo Besedo?

¹³ Biblijski pisec Jakob, ki je pisal pod navdihnjenjem, je prigovarjal sovernikom, naj se iskreno preiščejo v luči Božje Besede. Napisal je: »Postanite pa izpolnjevalci besede, ne le poslušalci, ki sami sebe slepijo z napačnim umovanjem. Če namreč kdo besedo samo posluša in je ne izpolnjuje, je podoben človeku, ki v zrcalu ogleduje svoj naravni obraz. Pogleda se in odide ter takoj pozabi, kakšen je. Kdor pa pozorno gleda v popolno postavo svobode in v njej vztraja, ta človek bo srečen, ker jo izpolnjuje, saj ni postal pozabljivi poslušalec, temveč izpolnjevalec besede.« (Jak. 1:22–25)

14., 15. a) Kako nam lahko Biblija pomaga duhovno napredovati? b) O čem bi morda lahko premišljevali?

¹⁴ Človek se lahko pogleda v ogledalo, da preveri, ali je dostojnega videza. Na primer, moški vidi v ogledalu, da mu kravata stoji postrani, in si jo lahko poravna. Ženska pa morda vidi, da njena pričeska ni urejena, in si jo lahko popravi. Podobno nam Sveto pismo pomaga, da se preiščemo in ugotovimo, kakšni smo. Ko se primerjamo s tem, kakršni bi morali biti po Bibliji, je to tako, kot bi se pogledali v ogledalo. Kakšen pa bi bil smisel tega, da bi se pogledali v ogledalo in videli, da je z nami nekaj narobe, če potem v zvezi s tem ne bi nič ukrenili? Modri smo le, če ravnamo v skladu s tem, kar vidimo v Božji »popolni postavi«, in tako postanemo njeni »izpolnjeval[ci]«. Zato vsak od nas, ki opazi, da se je njegova prvotna ljubezen do Jehova in resnice ohladila, ravna modro, če razmisli o teh vprašanjih: »Katere pritiske doživljam v življenju in kako se nanje odzivam? Kako sem se odzival v preteklosti? Ali se je kaj spremenilo?« Če ob takšni samopreiskavi opazimo kar koli, kar se nam ne zdi dobro, tega ne smemo prezreti. Če moramo kaj popraviti, se nikakor ne pomišljajmo tega storiti. (Heb. 12:12, 13)

¹⁵ Takšno poglobljeno premišljevanje nam lahko tudi pomaga, da si postavimo razumne cilje, zaradi katerih bomo lahko duhovno napredovali. Apostol Pavel je dal svojemu mlajšemu sodelavcu Timoteju navdihnjeni nasvet o tem, kako se lahko še izboljša v oznanjevanju. Spodbujal ga je: »Premišljuj o teh stvareh, ves se jim posveti, da bo tvoj napredek očiten vsem.« Tudi za nas je dobro, da v luči Božje Besede premišljujemo, v čem bi še lahko napredovali. (1. Tim. 4:15)

16. Na katero nevarnost moraš biti pozoren, ko se preiskuješ v luči Svetega pisma?

¹⁶ Ob vsaki iskreni samopreiskavi se bržkone zgodi, da pridejo na dan kakšne šibkosti. To bi lahko človeka potrlo, toda ne dopusti, da se ti zgodi kaj takšnega. Navsezadnje je namen samopreiskave prav ta, da ugotoviš, kje bi se moral še izboljšati. Satan bi seveda rad, da bi se kristjan zaradi svoje nepopolnosti počutil ničvrednega. Pravzaprav je v preteklosti stal za trditvijo, da Bog prezira vsa naša prizadevanja, da bi mu služili. (Job 15:15, 16; 22:3) Toda to je laž, ki jo je Jezus odločno ovrgel; za Boga je namreč vsak od nas dragocen. (Beri Matej 10:29–31.) To, da se zavedaš svojih napak, bi te moralo v resnici spodbuditi, da bi se ponižno odločil z Jehovovo pomočjo izboljšati. (2. Kor. 12:7–10) Če zaradi bolezni ali starosti ne moreš toliko narediti, potem si postavi cilje, ki so uresničljivi, in se nikoli ne vdaj oziroma ne dopusti, da bi se tvoja ljubezen ohladila.

Jehovu smo lahko za marsikaj hvaležni

17., 18. Kako je nagrajen kristjan, ki poglablja svojo prvotno ljubezen?

¹⁷ Če boš vztrajno poglabljal ljubezen, ki si jo čutil na začetku svoje krščanske poti, boš zelo nagrajen. Še bolje boš spoznal Boga in še bolj boš cenil njegovo ljubeče vodstvo. (Beri Pregovori 2:1–9; 3:5, 6.) »Kdor [. . .] hrani [Jehovove sodbe], plačilo ima veliko,« je rekel psalmist. »Pričevanje GOSPODOVO [je] zanesljivo, modrost daje nevednemu.« Še več, »blagor njim [srečni tisti, NW], ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi GOSPODOVI«. (Ps. 19:7, 11; 119:1)

¹⁸ Gotovo se strinjaš, da imaš veliko dobrih razlogov za hvaležnost. Razumeš, kaj je v ozadju tega, kar se danes dogaja v svetu. Občutiš duhovno skrb in pozornost, ki jo Bog namenja svojemu ljudstvu. Nedvomno si tudi hvaležen za to, da te je Jehova pritegnil v svojo svetovno občino in da imaš lahko prednost biti njegova Priča. Samo seštej svoje blagoslove! Če bi sestavil seznam vseh, bi bil ta verjetno precej dolg. Če boš vsake toliko časa razmišljal o njih, boš nedvomno lažje upošteval svarilo: »Tega, kar imaš, se oklepaj.« (Raz. 3:11)

19. Kaj je poleg tega, da poglobljeno premišljujemo o svojem odnosu z Jehovom, še potrebno, da bi ostali duhovno zdravi?

¹⁹ Poglobljeno premišljevanje o tem, kako je tvoja vera z minevanjem časa rasla, pa je samo eden od dejavnikov, ki ti bo pomagal, da se boš lahko oklepal tega, kar imaš. Ta revija znova in znova opozarja tudi na druge stvari, ki so nujno potrebne za to, da bi bili še naprej duhovno zdravi. Mednje sodijo molitev, obiskovanje občinskih shodov in sodelovanje na njih ter goreče oznanjevanje. Vse to ti lahko pomaga, da boš nenehno obnavljal, krepil in poglabljal svojo prvotno ljubezen. (Efež. 5:10; 1. Pet. 3:15; Juda 20, 21)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kako so ti lahko razlogi, zaradi katerih si vzljubil Jehova, sedaj vir spodbude?

• O čem te lahko prepriča premišljevanje o izkušnjah, ki si si jih pridobil z minevanjem let?

• Zakaj bi moral preiskati svojo ljubezen do Boga?

[Slika na strani 23]

Kaj te je pri resnici pritegnilo in prepričalo?

[Slika na strani 25]

Ali opaziš, kaj bi moral spremeniti?