Dolgi pohod svetovnih sil se bliža svojemu koncu
Biblija govori o sedmih velikih svetovnih silah, ki bodo sledile druga drugi skozi tisočletja svetovne zgodovine. Sedaj živimo v času, ko vlada zadnja med njimi — angloameriška svetovna sila naših dni. (Razodetje 17:9, 10)
Ta angloameriška svetovna sila je v začetku Razodetja opisana kot »dvoroga« zver. Ta dvodelna svetovna sila je »prebivalcem zemlje rekla, naj postavijo kip« politični zveri, ki predstavlja vseh sedem svetovnih sil. (Razodetje 13:11, 14 JP)
Kako so se te prerokbe spolnile in kaj pomenijo za nas danes? V pričujočem članku bomo dobili na to vprašanje zanimiv odgovor.
KO SE je štiriletno gorje prve svetovne vojne bližalo koncu, sta ameriški predsednik Woodrow Wilson in britanski premier David Lloyd George predlagala ustanovitev Društva narodov. Njegov cilj naj bi bil »doseči mednarodni mir in varnost« in tako preprečiti, da se strahote takšne vojne ne bi nikoli več ponovile.
Zanimivo je opaziti, kdo je prevzel to pobudo. Ta dva voditelja sta bila poglavarja dveh delov angleško govoreče angloameriške svetovne sile, sedme v biblijski zgodovini. Ta in druga dejstva glede organizacije za mednarodni mir in varnost na presenetljiv način ustrezajo temu, kar biblijska knjiga Razodetje govori o kratkotrajnem »osmem kralju«, ki se bo pojavil in izginil v našem času. Za katere zanimive vzporednice gre? (Razodetje 17:11)
Prerokba iz Razodetja odkriva, da bo »zver«, ki je imela »dva rogova, podobna jagnječim«, rekla »prebivalcem zemlje, ... naj postavijo kip« divji zveri, ki ima sedem glav, ki predstavljajo sedem velikih svetovnih sil biblijske zgodovine.
Prav to je storila angloameriška svetovna sila. Spodbujala je »prebivalce zemlje«, da so naredili Društvo narodov, ki je izgledalo in ravnalo tako, kot ravnajo vplivne vladavine. Pa vendar je v resnici bilo le »kip divje zveri«. Ni imelo lastne moči, razen tiste, ki jo je dobilo od držav članic. Nikjer ne piše, da bo na oblast prišlo z veliko vojaško zmago, kot je to bilo v primeru svetovnih sil. Namesto tega poteka ali izhaja iz sedmih svetovnih sil. Za svoj obstoj se ima zahvaliti ne le sedmi med njimi, ampak tudi drugim državam članicam, ki so sestavljene iz ostankov šestih predhodnih svetovnih sil. Ali bo ta politični kip dosegel visoke cilje, ki so jih določili njegovi ustanovitelji? (Razodetje 13:11, 14; 17:11)
Neuspeh društva narodov
Društvo narodov je mnogo doseglo na socialnem področju. Toda njegov pravi cilj, o katerem je pisalo v uradnem »statutu Društva narodov«, je bil »pospeševanje mednarodnega sodelovanja in vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti«. V tem pa je bilo neuspešno.
Društvo narodov ni uspelo odvrniti Japonske od pohoda v Mandžurijo leta 1931. Leta 1933 ni uspelo preprečiti vojne med Bolivijo in Paragvajem. Leta 1936 ni uspelo preprečiti Mussolinijevega zavzetja Etiopije. Toda smrtni udarec je bil Društvu narodov zadan 1. septembra 1939 z izbruhom druge svetovne vojne — v kateri je prišlo do masovnega uničevanja in bede v katastrofalnem obsegu, Društvo narodov pa je bilo ustanovljeno ravno zato, da bi se borilo proti temu. Kolikšen je bil davek, ki ga je terjala ta vojna? Terjala je življenja 16 milijonov vojakov in 39 milijonov civilistov, skupno 55 milijonov mrtvih, kar je skoraj štirikrat več, kot je terjala prva svetovna vojna!
Toda leta 1919, še preden je statut Društva sploh pričel veljati, so Jehovine priče (tedaj znani kot Raziskovalci Biblije), javno objavili, da bo Društvo narodov razočaralo, kajti miru se ne da doseči z ljudskimi napori. Pozneje je na njihovem kongresu v Londonu leta 1926 bilo poudarjeno, da se je »osmi kralj« pojavil kot zaključek v liniji svetovnih sil. Govornik je poudaril, da je »Gospod napovedal njegovo rojstvo, kratek obstoj in njegov večni konec«.
Vrača se!
O tem osmem kralju navdihnjena prerokba pravi: »Zver, ki si jo videl, je bila, a je ni več, vzdignila se bo iz brezna, a pojde v pogubo.« (Razodetje 17:8, JP)
Sredi vojne vihre, leta 1942, so Jehovine priče spoznali, da se bo takrat nedejavna organizacija za mir in varnost spet dvignila iz brezna nedejavnosti. Tega leta je predsednik Skupnosti Stražnega stolpa občinstvu, ki se je zbralo v 52 mestih, povedal: »Čeprav 40 držav članic še vedno trdi, da se držijo Društva narodov, pa je Društvo dozdevno mrtvo. ... ‚Ni ga več‘.« Ali se bo »dvignilo iz brezna«? Govornik je svoje besede utemeljil na tej biblijski prerokbi in dejal: »Združenje svetovnih narodov bo ponovno vstalo.«
Kot pravi prerokba, je ta osmi kralj »bil« od 1920 do 1939 leta. ‚Ni ga bilo‘ od leta 1939 pa vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Takrat je vstal »iz brezna« in postal ponovno dejaven kot naslednik Društva narodov pod imenom Združeni narodi.
Velika pričakovanja neizpolnjena
Delegati iz 50 držav so 26. junija 1945 v San Franciscu podpisali ustanovno listino Združenih narodov. V njenem uvodu je pisalo: »Mi, ljudstva Združenih narodov, smo odločeni, da prihodnje rodove rešimo pred bičem vojne, ki je za časa našega življenja dvakrat prinesla človeštvu nepopisno žalost...«
Od OZN so se pričakovale povsem nerealne stvari. Nekdanji ameriški državni sekretar Cordell Hull je dejal, da ima ta organizacija v rokah ključ za »preživetje naše civilizacije«. Ameriški predsednik Harry Truman jo je imenoval »najboljša priložnost za ... vzpostavo trajnega miru pod Božjim vodstvom«. Za ustanovno listino OZN so dejali, da je »verjetno najpomembnejši dokument, ki so ga ljudje kdajkoli sestavili« in »prelomnica v zgodovini civilizacije«. Štirideset let pozneje je Gregory J. Newell z ameriškega ministrstva za zunanje zadeve dejal: »Stvar je bila precenjena: razočaranje je bilo neizbežno.«
Podobno kot Društvo narodov je tudi OZN veliko naredila na socialnem področju. Vendar ni zagotovila miru niti ni zaustavila vojne. Nekdanji britanski premier Harold Macmillan je leta 1962 pred britanskim Spodnjim domom rekel, da so »bili spodkopani vsi temelji, na katerih so bili zgrajeni Združeni narodi«.
Sprva so mnogi ljudje na to organizacijo gledali skoraj z religiozno vnemo. Verjeli so, da bo ta »kip« storil tisto, za kar Biblija pravi, da bo storilo samo Božje kraljestvo: vzpostavil trajni mir, pravičnost in resnično zedinil svet. Prišli so močno navzkriž z biblijskimi prerokbami, ki kažejo, da človeški napori ne morejo biti pravi izvor miru. Toda ob štiridesetletnici OZN je zgodovinar M. Franck dejal, da je »mnogo manj učinkovita kot smo upali leta 1945«. Kot je pripomnil ameriški državni sekretar George P. Schulz: »Rojstvo Združenih narodov sveta res ni spremenilo v raj.«
OZN ni uspela, ker človeške vladavine niso odstranile prave ovire miru: nacionalizem, lakomnost, revščino, rasizem, gospodovalnost in vpliv satana na svet. Ljudje se teh vladavin ne držijo zaradi tega, ker je pred njimi svetla bodočnost, ampak zato, ker nimajo nobenega boljšega upanja. (Razodetje 12:12)
Obstoj Združenih narodov in trud, ki so ga mnogi ljudje vložili vanjo, kaže, kako močno se ljudje zavedajo potrebe po spremembi. Ta sprememba bo prišla, vendar na drugačen in bolj učinkovit način. Kakšen?
Trajna vladavina
Spomni se, da Biblija govori le o sedmih zaporednih »kraljih« ali svetovnih silah. Za njimi ne omenja nobene velike svetovne sile. Biblija celo pravi, da začasni »osmi kralj ... pojde v pogubo«. (Razodetje 17:10, 11)
Toda Biblija pravi tudi, da obstaja boljše upanje. Obljublja, da bo nekaj drugega prineslo mir, pravičnost in zedinjeni svet, ki si ga ljudje tako obupno želijo. V njej piše: »A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano, ... vsa ona [neuspešna človeška] kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Danijel 2:44)
O tej vladavini je govoril Jezus in je učil moliti svoje učence zanjo, ko je dejal: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Matej 6:10) To kraljestvo ni zgolj nekaj, kar bi dobro vplivalo na srca ljudi. Namesto tega gre za dejansko nebeško vladavino, za vladanje nad zemljo iz duhovnega področja. Popolnoma bo spremenilo naš način življenja na zemlji. (Razodetje 21:1—4)
O tem, kaj Biblija pravi o tej vznemirljivi novi vladavini, kako bo delovala, in o miru, pravičnosti in zedinjenem svetu, ki ga bo prinesla, pa bomo govorili prihodnjič.
[Okvir na strani 5]
Kako obsežna je bila vojna
Druga svetovna vojna, ki je zaznamovala smrt Društva narodov, je terjala strahoten davek v obliki človeških življenj. Encyclopaedia Britannica (izdaja iz leta 1954) ponazarja, kako ogromen je bil davek smrti, ko primerja število mrtvih vojakov v tej vojni s številom prebivalcev v raznih državah. Med številkami zasledimo naslednje: ZDA so v borbah izgubile enega vojaka na 500 prebivalcev; Kitajska enega na 200; Velika Britanija enega na 150; Francija enega na 200 in Sovjetska zveza enega na 22. Če upoštevamo, da civilne žrtve pogosto presegajo vojaške izgube, lahko jasno vidimo, da ljudem resnično ni uspelo vzpostaviti miru in varnosti.