Lahko pridobite svojega brata

»Pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega.« (MATEVŽ 18:⁠15)

1., 2. Kaj je Jezus praktično svetoval, če se kdo pregreši?

JEZUSU je preostalo manj kot eno leto strežbe, moral pa je še poučiti učence o nekaj zelo pomembnih rečeh. O tem lahko berete v 18. poglavju Matevževega evangelija. Poučil jih je denimo o tem, kako pomembno je biti ponižen kot otroci. Zatem je poudaril, kako se moramo paziti, da ne spotaknemo »enega teh malih«, ‚male‘ pa, ki so zašli, naj si prizadevamo ponovno najti, da se ne bi dokončno izgubili. Temu je Jezus dodal dragocen, praktičen nasvet glede reševanja nesoglasij med kristjani.

² Morda se spomnite njegovih naslednjih besed: »Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda. Če jih pa ne posluša, povej cerkvi [občini, NW]; če pa tudi cerkve [občine, NW] ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar [človek narodov in pobiralec davkov, NW].« (Matevž 18:15–17) Kdaj naj bi ta nasvet upoštevali in s kakšnim stališčem naj bi to storili?

 3. Kako naj bi večinoma ravnali ob napakah drugih?

³ V prejšnjem članku je bilo poudarjeno, da si moramo prizadevati biti odpustljivi, saj smo vsi nepopolni in se nagibamo k delanju napak. To nam je še posebej treba, ko kak kristjan reče ali stori kaj, s čimer nas prizadene. (1. Petrov 4:8) Pogosto je najboljše žalitev enostavno spregledati – odpustiti in pozabiti. Na takšno ravnanje lahko gledamo kot na naš prispevek k miru v krščanski občini. (Psalm 133:1; Pregovori 19:11) Navzlic temu pa morda kdaj menite, da morate zadevo rešiti skupaj z bratom ali sestro, ki vas je prizadel/-a. V takšnem primeru vas lahko vodijo Jezusove besede, zapisane v uvodu.

 4. Kako lahko načeloma uporabimo Matevžev evangelij 18:15 ob napakah drugih?

⁴ Jezus je svetoval: »Pregrešek pokaži med seboj in njim samim.« To je modro. V nekaterih nemških prevodih na tem mestu piše, da mu pregrešek odkrijete »na štiri oči«, torej vaše in njegove. Ponavadi se zadeva laže reši, če človeku prijazno poveste problem na samem. Brat, ki je storil ali rekel kaj žaljivega ali neprijaznega, bo morda bolj pripravljen priznati napako, če ste sami. Če pogovor poslušajo še drugi, bo lahko zaradi nepopolne človeške narave nagibal k temu, da bo napačno ravnanje zanikal ali ga skušal upravičiti. Če pa mu stvar prikažete »na štiri oči«, boste morda ugotovili, da pri tem ni šlo za greh ali namerno napačno ravnanje, temveč za nesporazum. Ko slednjič oba doumeta, da sta se samo napačno razumela, lahko stvar rešita in ne dovolita, da bi se neka nepomembna zadeva večala in zastrupila odnos med vama. Načelo iz Matevževega evangelija 18:15 je torej mogoče uporabiti tudi za manjše žalitve iz vsakdanjega življenja.

Kaj je mislil s tem?

5., 6. O kakšni vrsti grehov govori Matevžev evangelij 18:15 glede na to, kar piše v sobesedilu, in na kaj to kaže?

⁵ Natančneje pa se Jezusov nasvet nanaša na resnejše zadeve. Rekel je: »Če se pa pregreši brat tvoj.« »Greh« je lahko v širšem pomenu kakršna koli napaka ali slabost. (Job 2:10; Pregovori 21:4; Jakob 4:17) Toda iz sobesedila se vidi, da je Jezus mislil na resen greh. Ta je moral biti tako velik, da se je lahko zaradi njega na prestopnika končno gledalo kakor na ‚človeka narodov in pobiralca davkov‘. Kaj pomenijo te besede?

⁶ Jezusovi učenci, ki so slišali te besede, so vedeli, da se njihovi rojaki niso družili z Nejudi. (Janez 4:9; 18:28; Dejanja 10:28) In zagotovo so se ogibali pobiralcev davkov, mož, ki so bili po rodu Judje, vendar so postali izkoriščevalci svojega ljudstva. Zato se, natančno rečeno, besede iz Matevževega evangelija 18:15–17 nanašajo na večje grehe in ne na osebne žalitve ali ranjene občutke, ki jih lahko enostavno pozabite in odpustite. (Matevž 18:21, 22)a

7., 8. a) Kakšne vrste grehov morajo obravnavati starešine? b) Kakšni grehi se lahko poravnajo že med dvema kristjanoma, skladno z Matevževim evangelijem 18:15–17?

⁷ Pod postavo se nekaterih grehov ni poravnalo že s tem, da jih je odpustila prizadeta stran. Z bogokletstvom, odpadništvom, malikovalstvom in spolnimi grehi, kot so nečistovanje, prešuštvovanje in homoseksualnost, je bilo treba seznaniti starešine (ali duhovnike), ki so jih zatem obravnavali. Isto velja v krščanski občini. (3. Mojzesova 5:1; 20:10–13; 4. Mojzesova 5:30; 35:12; 5. Mojzesova 17:9; 19:16–19; Pregovori 29:24) Toda bodimo pozorni na to, da je Jezus tukaj govoril o grehih, ki sta jih lahko poravnali dve osebi med seboj. Na primer: Nekdo je zaradi jeze ali ljubosumja koga obrekoval. Kristjan je sklenil pogodbo, da bo delal z določenimi materiali in delo dokončal do določenega datuma. Drugi je soglašal, da bo povrnil denar dogovorjenega dne ali do določenega datuma. Nekdo je obljubil, da določen čas ali na določenem področju ne bo tekmoval z delodajalcem, ki ga je izučil, niti mu skušal prevzeti strank, četudi bi zamenjal službo.b Gotovo bi bilo resno, če brat ne bi izpolnil svoje obljube in se za to ne bi kesal. (Razodetje 21:8) Toda takšne napake lahko rešita vpletena posameznika sama.

⁸ Kako pa naj bi reševali zadevo naprej? Pogosto gledamo na Jezusove besede kot na tri korake. Razmislimo sedaj o vsakem od njih. Nanje ne glejmo kot na trdno določene pravne postopke, temveč si prizadevajmo doumeti njihov pomen, hkrati pa nikoli ne pozabimo našega ljubečega cilja.

Prizadevajte si pridobiti brata

 9. Na kaj bi morali misliti pri udejanjanju nasveta iz Matevževega evangelija 18:15?

⁹ Jezus je pričel takole: »Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega.« Jasno je, da ta korak ne temelji le na slutnjah. Morali bi imeti dokaz ali točno določeno informacijo, s katero bi bratu lahko pomagali uvideti, da je zagrešil in mora to urediti. Pri tem pa je dobro, da ukrepate takoj, saj s tem ne pustite, da bi zadeva rastla ali da bi se takšna drža pri njem ukoreninila. Obenem pa ne pozabite, da lahko premlevanje o tem škodi vam. Ker se bosta o tem pogovarjala sama, ne razpravljajte predtem z drugimi, da bi si pridobili njihovo naklonjenost ali izboljšali podobo o sebi. (Pregovori 12:25; 17:9) Zakaj? Zaradi vašega cilja.

10. Kaj nam bo pomagalo pridobiti svojega brata?

¹⁰ Vaš cilj naj bi bil brata pridobiti, ne pa ga kaznovati, ponižati ali poteptati. Če je res grešil, je v nevarnosti njegov odnos z Jehovom. Gotovo si želite, da bi bil še naprej vaš krščanski brat. Možnosti za uspeh bodo še večje, če boste med osebnim razgovorom ostali mirni, se ogibali ostrih besed ali obtoževalnega tona. Pri tem ljubečem soočenju se spomnite, da sta oba nepopolna, grešna človeka. (Rimljanom 3:23, 24) Ko bo izvedel, da ga niste opravljali in uvidel, da mu iskreno želite pomagati, se bo rešitev morda pokazala takoj. S takšnim prijaznim in jasnim pristopom boste pokazali modrost še posebno, če se izkaže, da sta oba malo kriva ali da je bila korenina problema pravzaprav nesporazum. (Pregovori 25:9, 10; 26:20; Jakob 3:5, 6)

11. Kaj lahko storimo, če nas prestopnik ne posluša?

¹¹ Če bratu pomagate, da uvidi napako in resnost te napake, ga bo to morda spodbudilo h kesanju. Pri tem pa ga lahko, stvarno gledano, ovira ponos. (Pregovori 16:18; 17:19) Zato četudi napake sprva ne prizna in se ne kesa, lahko najprej malo počakate in šele nato ukrepate naprej. Jezus ni rekel ‚pojdi samo enkrat in mu pokaži njegov pregrešek‘. Ker lahko ta greh rešita sama, razmislite, kako bi se bratu spet približali v duhu Lista Galatom 6:1 in »na štiri oči«. Morda vam bo uspelo. (Primerjaj Juda 22, 23.) Kaj pa, če ste prepričani, da je bil storjen greh, brat pa se za to ne zmeni?

Dobiti pomoč zrelih ljudi

12., 13. a) Kateri drugi korak ob napačnem ravnanju je kratko opisal Jezus? b) Pred čim se primerno opozarja, ko naredite ta korak?

¹² Ali bi želeli, da bi drugi hitro obupali nad vami, če bi zagrešili kaj zelo slabega? Verjetno ne. Jezus je zato pokazal, da ne bi smeli obupati že po prvem koraku, temveč da si še naprej prizadevate pridobiti brata k temu, da bi z vami in drugimi še naprej enotno in sprejemljivo častil Boga. Kratko je opisal še drugi korak z besedami: »Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda.«

¹³ Dejal je, da vzemite »še enega ali dva«. Ni rekel, da lahko po storjenem prvem koraku svobodno razpravljate o problemu z mnogimi drugimi, se pogovorite z okrajnim nadzornikom ali o tem pišete bratom. Ne glede na to, kako trdno ste prepričani, da se je ravnalo napačno, pa v resnici to še ni bilo povsem ugotovljeno. Gotovo nočete širiti negativnih informacij, na koncu pa bi se izkazalo, da ste obrekovali. (Pregovori 16:28; 18:8) Namesto tega je Jezus rekel, da vzemite s seboj še eno ali dve osebi. Zakaj? In kdo bi to lahko bil?

14. Koga bi lahko vzeli s seboj pri tem drugem koraku?

¹⁴ Brata si prizadevate pridobiti, zato ga prepričujete, da je zagrešil, in spodbujate, naj se pokesa, da bo v miru z vami in Bogom. Zaradi tega bi bilo najboljše, ko bi ta ‚eden ali dva‘ bila priči napačnega ravnanja. Morda sta bila poleg, ko se je to zgodilo, ali pa imata zanesljive podatke glede storjenega (ali nestorjenega) v poslovni zadevi. Če takšnih prič ni, lahko vzamete s seboj osebi, ki imata izkušnje s tega področja, in lahko zato ugotovita, ali je bilo storjeno dejanje zares napačno. Poleg tega sta lahko pozneje, če bi to bilo treba, priči vsega, o čemer se je govorilo, in lahko potrdita dejstva iz tega pogovora ter vložen trud. (4. Mojzesova 35:30; 5. Mojzesova 17:6) Priči torej nista samo nevtralni osebi, pred katerima se zadevo predstavi; njuna navzočnost lahko tudi pomaga pridobiti vašega in njunega brata.

15. Zakaj se lahko izkažejo koristni krščanski starešine, če moramo storiti drugi korak?

¹⁵ Ni vam treba meniti, da bi ta spremljevalca morala biti starešina iz vaše občine. Vseeno pa lahko zreli možje, kakršni so starešine, zaradi duhovne usposobljenosti pripomorejo k rešitvi zadeve. Takšni starešine so »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi«. (Izaija 32:1, 2) Imajo izkušnje v razpravljanju z brati in sestrami ter v pomoči pri osebnem popravljanju. Prestopnik ima poleg tega dober razlog, da takšnim ‚ljudem darovom‘ (NW) zaupa.c (Efežanom 4:8, 11, 12) Če o zadevi spregovorite v navzočnosti teh zrelih mož in če skupaj z njimi molite, lahko to ustvari novo ozračje in reši tisto, kar je bilo prej videti nerešljivo. (Primerjaj Jakob 5:14, 15.)

Končno prizadevanje, da bi ga pridobili

16. Kaj je tretji korak, ki ga je očrtal Jezus?

¹⁶ Če se zadeva ne reši z drugim korakom, so v tretjega gotovo vpleteni tudi občinski nadzorniki. »Če jih [enega ali dva] pa ne posluša, povej cerkvi [občini, NW]; če pa tudi cerkve [občine, NW] ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar [človek narodov in pobiralec davkov, NW].« Kaj to pomeni?

17., 18. a) Kateri vzorec nam pomaga razumeti, kaj pomeni ‚povedati občini‘? b) Kako udejanjamo ta korak danes?

¹⁷ Tega ne razumemo kot navodilo, da greh ali napačno dejanje povemo vsej občini na rednem ali posebnem shodu. Ustrezen postopek glede tega lahko ugotovimo iz Božje Besede. Poglejmo, kaj je bilo v starem Izraelu treba storiti ob uporu, požrešnosti in pijanstvu: »Ako ima kdo svojevoljnega in upornega sina, ki ne posluša glasu svojega očeta in svoje matere, in ga kaznujeta, pa ju noče poslušati, naj ga primeta oče in mati ter ga pripeljeta k starejšinam svojega mesta, k vratom svojega kraja, ter rečeta mestnim starejšinam: Ta najin sin je svojevoljen in uporen, najinega glasu noče poslušati, požrešnik je in pijanec. Nato naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem.« (5. Mojzesova 21:18–21, poudarili mi.)

¹⁸ O grehih tega človeka ni slišal ter sodil ves narod, niti njegov lastni rod ne. Zadevo so reševali priznani ‚starešine‘, predstavniki občine. (Primerjaj 5. Mojzesovo 19:16, 17, kjer je opisan primer, ki so ga obravnavali ‚duhovniki in sodniki, ki so bili v tistem času‘.) Podobno je danes. Če je treba narediti tretji korak, zadevo obravnavajo starešine, ki predstavljajo občino. In tudi oni si prizadevajo, da bi krščanskega brata, če je le mogoče, pridobili. To pokažejo s poštenostjo, s tem da ne sodijo vnaprej in niso pristranski.

19. Kaj si bodo prizadevali storiti starešine, določeni za obravnavanje te zadeve?

¹⁹ Starešine si bodo prizadevali pretehtati dejstva in zaslišati priče ter na temelju tega ugotoviti, ali je bil greh v resnici storjen (oziroma ali se ga še vedno počne). Občino želijo zaščititi pred pokvarjenostjo in pred vdorom duha sveta. (1. Korinčanom 2:12; 5:7) Skladno s svojo svetopisemsko usposobljenostjo si bodo prizadevali »opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče«. (Titu 1:9) Upamo, da prestopnik ne bo podoben Izraelcem, o katerih je Jehovov prerok pisal: »Niste odgovorili, ko sem klical, in niste poslušali, ko sem govoril, temuč ste delali, kar je hudo v mojih očeh, in ste izvolili, kar mi ni po volji.« (Izaija 65:⁠12)

20. Kaj se po Jezusovih besedah mora storiti, če grešnik noče poslušati in se pokesati?

²⁰ Včasih pa, čeprav sorazmerno malokrat, grešnik odseva enako držo kot takratni Izraelci. Takrat je Jezusovo navodilo jasno: »Naj ti bo kakor človek narodov in pobiralec davkov.« Naš Gospod ni priporočal nečlovečnosti ali tega, da bi se koga hotelo prizadeti. Toda navodilo apostola Pavla glede izključitve neskesanih grešnikov iz občine ni prav nič dvoumno. (1. Korinčanom 5:11–13) Pozneje pa se lahko tudi to konča s pridobitvijo grešnika.

21. Kakšna možnost še ostaja odprta za izobčenega?

²¹ To možnost lahko razvidimo iz Jezusove prilike o zapravljivem sinu. V njej je ponazoril grešnika, ki se je po določenem obdobju, ko ni bival v ljubeči družbi očetove hiše, »spametoval«. (Lukež 15:11–18, NW) Pavel je Timoteju omenil, da se bodo nekateri prestopniki sčasoma pokesali in »se iztreznili [spametovali, NW] in ušli iz pasti hudičeve«. (2. Timoteju 2:24–26) Resnično upamo, da bodo vsi, ki so grešili in se niso pokesali ter so morali biti izobčeni, pogrešali Božje odobravanje, toplo tovarištvo in druženje z zvestovdanimi kristjani, ter se spametovali.

22. Kako lahko vendarle pridobimo svojega brata?

²² Jezus ni menil, da za ljudi narodov in pobiralce davkov ni rešitve. Eden slednjih, Matevž Levi, se je pokesal, iskreno ‚hodil za Jezusom‘ ter bil celo izbran za apostola. (Marko 2:15; Lukež 15:1) Če torej grešnik »tudi cerkve [občine, NW] ne posluša« in se ga izključi iz nje, lahko počakamo in vidimo, ali se bo sčasoma pokesal in poravnal svojo življenjsko pot. Ko bo to storil in bo spet član občine, bomo veseli, saj smo pridobili brata nazaj k skupnemu pravemu čaščenju.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Na katero vrsto grehov se večinoma nanašajo besede iz Matevževega evangelija 18:15–17?

◻ Kaj bi si morali zapomniti, če moramo narediti prvi korak?

◻ Kdo lahko pomaga, če moramo storiti drugi korak?

◻ Kdo vse je zraven pri tretjem koraku in kako lahko vendarle pridobimo našega brata?

[Slika na strani 18]

Judje so se ogibali pobiralcev davkov. Matevž je zapustil svojo življenjsko pot in odšel za Jezusom.

[Slika na strani 20]

Neko zadevo lahko pogosto rešimo »na štiri oči«