»To se mora zgoditi«

»Jezus odgovori in jim reče: [. . .] to se mora zgoditi. Ali to še ni konec.« (MATEVŽ 24:4–6)

1. Katera tema bi nas morala še zlasti zanimati?

NEDVOMNO se zanimate za svoje življenje in svojo prihodnost. Potem bi vas morala zanimati tudi tema, ki je pritegnila C. T. Russlla leta 1877. Russell, ki je kasneje ustanovil družbo Watch Tower Society, je napisal knjižico s 64 stranmi The Object and Manner of Our Lord’s Return (Namen in način vrnitve našega Gospoda). V njej je razpravljal o Jezusovi vrnitvi oziroma prihodnjem prihodu. (Janez 14:3) Ko je bil Jezus nekoč z apostoli na Oljski gori, so ga ti povprašali o tej vrnitvi: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti [prihoda, AC] in sklenitve stvarnosti?« (Matevž 24:⁠3, NW)

2. Zakaj obstaja toliko nasprotujočih si mnenj glede Jezusovih napovedi?

² Ali poznate in razumete Jezusov odgovor? Najdemo ga v treh evangelijih. Profesor D. A. Carson pravi: »Zelo malo poglavij v Bibliji je med razlagalci povzročilo toliko nesoglasij, kot so jih 24. poglavje Matevževega evangelija in vzporedni poročili iz 13. poglavja Markovega in 21. poglavja Lukeževega evangelija.« Nato pa razloži svoje mnenje – še eno v nizu nasprotujočih si človeških pogledov. V nekako zadnjem stoletju se je v mnogih takih pogledih kazala malovernost. Ljudje s takšnimi pogledi so trdili, da Jezus tega, kar beremo v evangelijih, ni nikoli rekel, da so njegove izjave kasneje popačili oziroma da se njegova napoved ni uresničila. Vse to so pogledi, ki jih je oblikovala višja kritika. Neki razlagalec se je Markovega evangelija lotil celo ,s stališča filozofije mahajanskega budizma‘!

3. Kako se Jehovove priče lotevajo Jezusovega prerokovanja?

³ Po drugi strani pa Jehovove priče sprejemajo verodostojnost in zanesljivost Biblije, tudi besed, ki jih je Jezus izrekel četverim apostolom na Oljski gori tri dni pred svojo smrtjo. Božje ljudstvo že vse od dni C. T. Russlla vse jasneje razume prerokovanje, ki ga je Jezus izrekel na tej gori. V zadnjih nekaj letih je bilo v Stražnem stolpu še bolj razjasnjeno njihovo razumevanje tega prerokovanja. Ali ste vsrkali te informacije in razumeli, kako vplivajo na vaše življenje?a Pa jih sedaj skupaj obnovimo.

Tragična izpolnitev na vidiku

4. Zakaj so morda apostoli spraševali Jezusa o prihodnosti?

⁴ Apostoli so vedeli, da je Jezus mesija. Ko jim je torej govoril o svoji smrti, vstajenju in vrnitvi, so se gotovo morali spraševati: ,Če Jezus umre in odide, kako bo potem izpolnil čudovite stvari, ki naj bi jih uresničil Mesija?‘ Nadalje je Jezus govoril o koncu Jeruzalema in njegovega templja. Morda so se apostoli spraševali: ,Kdaj in kako se bo to zgodilo?‘ Vse to so skušali razumeti, zato so ga vprašali: »Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?« (Marko 13:4; Matevž 16:21, 27, 28; 23:37–24:2)

5. Kako so se Jezusove besede izpolnile v prvem stoletju?

⁵ Jezus je napovedal vojne, lakote, kuge, potrese, sovraštvo do kristjanov in preganjanje, lažne mesije ter obsežno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. Potem naj bi prišel konec. (Matevž 24:4–14; Marko 13:5–13; Lukež 21:8–19) Te besede je izrekel na začetku leta 33 n. š. in v naslednjih desetletjih so lahko njegovi budni učenci uvideli, da se napovedano v resnici vidno izpolnjuje. Da, zgodovina potrjuje, da se je to znamenje takrat res izpolnjevalo, kar je nazadnje pripeljalo do tega, da so Rimljani v letih 66–70 n. š. naredili konec judovski stvarnosti. Kako pa se je to zgodilo?

6. Do česa je prišlo med Rimljani in Judi leta 66 n. š.?

⁶ V vročem judejskem poletju leta 66 n. š. so judovski zeloti napadli rimske stražarje v utrdbi blizu jeruzalemskega templja, s čimer so sprožili val nasilja tudi drugod po deželi. Profesor Heinrich Graetz v knjigi History of the Jews pripoveduje: »Cestij Gal, čigar dolžnost je bila, da kot guverner Sirije brani čast rimske vojske, [. . .] ni mogel več samo gledati, kako se upor širi okoli njega, ne da bi ga skušal zaustaviti. Sklical je svoje legije in okoliški vladarji so mu prostovoljno poslali svoje čete.« Ta vojska 30.000 mož je obkolila Jeruzalem. Po nekaj bojih so se Judje umaknili za obzidje blizu templja. »Rimljani so pet dni zapored napadali obzidje, vendar so se bili zaradi izstrelkov Judejcev vedno prisiljeni umakniti. Šele šesti dan jim je uspelo spodkopati del severnega obzidja pred templjem.«

7. Zakaj so lahko Jezusovi učenci na stvari gledali drugače od večine Judov?

⁷ Samo pomislite, kako zmedeni so morali biti Judje. Dolgo časa so namreč menili, da bo Bog varoval njih in njihovo sveto mesto. Toda Jezus je svoje učence že vnaprej opozoril na to, da bo Jeruzalem razdejan. Napovedal je: »Pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi.« (Lukež 19:43, 44) Toda ali je to pomenilo, da bodo leta 66 n. š. življenje izgubili tudi kristjani znotraj Jeruzalema?

8. Kakšno nesrečo je Jezus napovedal in kdo so bili ,izvoljeni‘, zaradi katerih bodo dnevi skrajšani?

⁸ Jezus je v odgovoru svojim apostolom na Oljski gori napovedal: »Tiste dni bo namreč stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo več. In če Gospod [Jehova, NW] ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni.« (Marko 13:19, 20; Matevž 24:21, 22; oboje SSP) Torej naj bi bili dnevi skrajšani in ,izvoljeni‘ rešeni. Kdo pa so bili ti? Zagotovo ne uporni Judje, ki so trdili, da častijo Jehova, a so zavrnili njegovega Sina. (Janez 19:1–7; Dejanja 2:22, 23, 36) Resnični izvoljenci so takrat bili tisti Judje in Nejudje, ki so verovali v Jezusa kot mesija in rešitelja. Bog je te izbral in jih ob binkoštih leta 33 n. š. oblikoval v novi duhovni narod, ,Izrael Božji‘. (Galatom 6:16; Lukež 18:7; Dejanja 10:34–45; 1. Petrov 2:⁠9)

9., 10. Kako so bili dnevi rimskega napada ,skrajšani‘ in s kakšnim izidom?

⁹ Ali so bili dnevi res ,skrajšani‘ in maziljeni izvoljenci v Jeruzalemu rešeni? Profesor Graetz pravi: »[Cestiju Galu] se ni zdelo pametno še naprej bojevati zoper drzne navdušence ter v tem letnem času začeti dolgotrajen bojni pohod, saj naj bi se kmalu začelo jesensko deževje [. . .] in bi vojska utegnila ostati brez oskrbe. Zaradi tega se mu je verjetno zdelo bolj razumno umakniti.« Kar koli si je že Cestij Gal mislil, rimska vojska se je umaknila iz mesta in Judje, ki so jih zasledovali, so jim med umikom zadali velikanske izgube.

¹⁰ Zaradi tega presenetljivega umika Rimljanov se je lahko »meso«, namreč Jezusovi učenci, ki so bili v Jeruzalemu v nevarnosti, rešilo. Zgodovina poroča, da so kristjani ob tej ponujeni priložnosti zbežali s tistega področja. Kakšen dokaz je to bil, da more Bog že vnaprej vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, in zagotoviti rešitev svojih častilcev! Kaj pa se je zgodilo z nevernimi Judi, ki so ostali v Jeruzalemu in Judeji?

Sodobniki jo bodo videli

11. Kaj je Jezus rekel o ,tem pokolenju‘?

¹¹ Mnogi Judje so menili, da bo njihov sistem čaščenja, katerega središče je bil tempelj, obstajal še zelo dolgo. Toda Jezus je rekel: »Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje: tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih. Resnično vam pravim: Ne preide ta rod [to pokolenje, NW], dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« (Matevž 24:32–35, poudarili mi.)

12., 13. Kako so učenci razumeli Jezusove izjave, ki so se nanašale na »to pokolenje«?

¹² V letih pred letom 66 n. š. so kristjani videli izpolnjevanje mnogih predhodnih elementov vseskupnega znamenja – vojne, lakote, celo obsežno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. (Dejanja 11:28; Kološanom 1:23) In kdaj naj bi nastopil konec? Kaj je hotel Jezus reči z besedami ,To pokolenje [grško geneá] ne bo prešlo‘? Jezus je takrat živeče množice upornih Judov, tudi verske voditelje, pogosto imenoval ,hudobno, prešuštno pokolenje‘. (Matevž 11:16; 12:39, 45; 16:4; 17:17; 23:36; vse NW) Ko je torej na Oljski gori znova govoril o ,tem pokolenju‘, očitno ni imel v mislih celotnega judovskega rodu v vsej zgodovini; niti ni imel v mislih svojih sledilcev, pa čeprav so bili ti ,izvoljeni rod‘. (1. Petrov 2:9) Jezus prav tako ni rekel, da je »to pokolenje« časovno razdobje.

¹³ V mislih je imel takratne uporne Jude, in ti naj bi doživeli izpolnitev napovedanega znamenja. Glede ,tega pokolenja‘ iz Lukeževega evangelija 21:32 je profesor Joel B. Green napisal: »V tretjem evangeliju besedna zveza ,to pokolenje‘ (in njej sorodne zveze) dosledno zaznamuje tisto vrsto ljudi, ki se upirajo Božjemu namenu. [. . .] [Nanaša se na] ljudi, ki trdovratno zavračajo Božji namen.«b

14. Kaj je doživljalo takratno »pokolenje« in kako drugače se je vse razpletlo za kristjane?

¹⁴ Hudobno pokolenje judovskih upornikov, ki so lahko opazovali izpolnjevanje znamenja, naj bi doživelo tudi konec. (Matevž 24:6, 13, 14) In res so ga doživeli! Leta 70 n. š. se je rimska vojska vrnila pod poveljstvom Tita, sina cesarja Vespazijana. Skoraj nemogoče si je predstavljati trpljenje Judov, ki so se znova znašli ujeti v mestu.c Očividec Jožef Flavij poroča, da je do takrat, ko so Rimljani razdejali mesto, umrlo približno 1,100.000 Judov, kakih 100.000 pa so jih odpeljali v ujetništvo. Večina teh je kmalu umrla strašne smrti zaradi lakote ali pa v rimskih gledališčih. Stiska v letih 66–70 n. š. je bila največja, kar sta jih Jeruzalem in judovska stvarnost kdaj doživela oziroma kar jih bosta kdaj doživela. Kako drugače se je vse izteklo za kristjane, ki so ubogali Jezusovo preroško svarilo in po odhodu rimske vojske leta 66 n. š. zbežali iz Jeruzalema! Maziljeni krščanski ,izvoljeni‘ so bili leta 70 n. š. ,rešeni‘ oziroma obvarovani. (Matevž 24:16, 22, SSP)

Še ena izpolnitev

15. Kako smo lahko prepričani, da bo imela Jezusova prerokba še večjo izpolnitev po letu 70 n. š.?

¹⁵ Toda to še ni bilo vse. Jezus je namreč že prej nakazal, da bo prišel v Jehovovem imenu po tem, ko bo mesto že uničeno. (Matevž 23:38, 39; 24:2) To je potem še dodatno razjasnil v svoji prerokbi, ki jo je izrekel na Oljski gori. Ko je omenil prihajajočo ,veliko stisko‘, je rekel, da se bodo za tem pojavili lažni kristusi ter da bodo Jeruzalem daljše razdobje teptali pogani. (Matevž 24:21, 23–28; Lukež 21:24) Ali je mogoče, da naj bi nastopila še ena, večja spolnitev? Dejstva odgovarjajo pritrdilno. Če besede iz Razodetja 6:2–8 (ki so bile napisane po stiski nad Jeruzalemom leta 70 n. š.) primerjamo z besedami iz Matevževega evangelija 24:6–8 in Lukeževega evangelija 21:10, 11, vidimo, da naj bi se vojne, lakote in kuge v večjem obsegu dogajale šele kasneje. Tej večji izpolnitvi Jezusovih besed smo priča vse od leta 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna.

16.–18. Kaj naj bi se še zgodilo v prihodnosti?

¹⁶ Jehovove priče sedaj že več desetletij učijo, da trenutno izpolnjevanje znamenja dokazuje, da je »velika stiska« še pred nami, in današnje hudobno »pokolenje« bo to stisko videlo. Zdi se, da lahko tudi tokrat pričakujemo začetni del stiske (napad na krivo religijo), podobno kot je Gal s svojim napadom leta 66 n. š. začel stisko nad Jeruzalemom.d Po nedoločno dolgem obdobju pa bo prišel konec – vsesvetovno uničenje, ki bo vzporednica tistemu leta 70 n. š.

¹⁷ Jezus je glede stiske, ki je tik pred nami, rekel: »Takoj po stiski tistih dni [uničenju krive religije] bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo.« (Matevž 24:29, 30, SSP)

¹⁸ Jezus sam nam torej pove, da bodo »stiski tistih dni« sledili nekakšni nebesni pojavi. (Primerjaj Joel 2:28–32; 3:15.) To bo neposlušne ljudi tako prestrašilo in pretreslo, da ,se bodo tolkli po prsih‘. Mnogi »bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet«. Toda pravi kristjani se ne bodo odzvali tako! Ti ,bodo povzdignili glave, ker se približuje njihova odrešitev‘. (Lukež 21:25, 26, 28)

Prihodnja sodba!

19. Kako lahko določimo čas izpolnitve prilike o ovcah in kozlih?

¹⁹ Bodite pozorni na to, da je v Matevževem evangeliju 24:29–31, SSP, napovedano: 1. da Sin človekov prihaja, 2. da prihaja z veliko slavo, 3. da bodo z njim angeli in 4. da ga bodo videli vsi rodovi na zemlji. Jezus je te elemente ponovil tudi v priliki o ovcah in kozlih. (Matevž 25:31–46) Zato lahko sklenemo, da se ta prilika nanaša na čas po začetnem izbruhu stiske, ko bo Jezus prišel s svojimi angeli in sedel na svoj prestol, da bo sodil. (Janez 5:22; Dejanja 17:31; primerjaj 1. kraljev 7:7; Daniel 7:10, 13, 14, 22, 26; Matevž 19:28.) Kdo bo sojen in s kakšnim izidom? Jezus je v priliki pokazal, da bo posvetil pozornost vsem narodom, kakor da bi bili ti zbrani prav pred njegovim nebeškim prestolom.

20., 21. a) Kaj se bo zgodilo z ovcami iz Jezusove prilike? b) Kaj čaka kozle v prihodnosti?

²⁰ Ovcam podobnim moškim in ženskam bo Jezus naklonjen in jih bo postavil na svojo desno stran. Zakaj? Ker so izkoristili vsako priložnost, da so delali dobro njegovim bratom, namreč maziljenim kristjanom, ki bodo skupaj s Kristusom v nebeškem Kraljestvu. (Daniel 7:27; Hebrejcem 2:9–3:1) Skladno s to priliko milijoni ovcam podobnih kristjanov priznavajo Jezusove duhovne brate in jih s svojim delom tudi podpirajo. Zato lahko »velika množica« na podlagi Biblije upa, da bo preživela ,veliko stisko‘ in potem živela večno v raju, v zemeljskem področju Božjega kraljestva. (Razodetje 7:9, 14; 21:3, 4; Janez 10:⁠16)

²¹ Kako drugačen konec čaka kozle! V Matevževem evangeliju 24:30, SSP, piše, da se bodo ob Jezusovem prihodu ,tolkli po prsih‘. In to povsem upravičeno, saj se bodo izkazali kot taki, ki zavračajo dobro novico o Kraljestvu, ki nasprotujejo Jezusovim učencem in imajo raje svet, ki gine. (Matevž 10:16–18; 1. Janezov 2:15–17) O tem, kdo je kozel, ne odloča nobeden od Jezusovih učencev na zemlji, temveč sam Jezus. O takih pravi: »Ti pojdejo v večno trpljenje [iztrebljenje, NW].« (Matevž 25:⁠46)

22. Kateri del Jezusovega prerokovanja bi si bilo dobro pogledati pobliže?

²² Naše vse jasnejše razumevanje prerokovanja iz 24. in 25. poglavja Matevževega evangelija je zares vznemirljivo. Vendar je prav, da si del Jezusovega prerokovanja pogledamo še pobliže, namreč ,gnusobo razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘. Jezus je svoje sledilce spodbudil, naj glede tega uporabijo sprevidevnost in bodo pripravljeni na ukrepanje. (Matevž 24:15, 16, NW) Kaj pa je ta ,gnusoba‘? Kdaj stoji na svetem kraju? In kako so s tem povezani obeti na naše današnje in prihodnje življenje? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako so se besede iz Matevževega evangelija 24:4–14 izpolnile v prvem stoletju?

◻ Kako so bili v času apostolov dnevi skrajšani in meso rešeno, kot je bilo to napovedano v Matevževem evangeliju 24:21, 22, SSP?

◻ Kaj je bilo značilno za »pokolenje« (NW), omenjeno v Matevževem evangeliju 24:34?

◻ Kako vemo, da bo prerokovanje, ki ga je Jezus izrekel na Oljski gori, imelo še eno, večjo izpolnitev?

◻ Kdaj in kako se bo izpolnila prilika o ovcah in kozlih?

[Slika na strani 12]

Detajl s Titovega slavoloka v Rimu. Prikazuje blago, uplenjeno med uničenjem Jeruzalema.

[Vir slike]

Soprintendenza Archeologica di Roma

»Bralec naj uporabi sprevidevnost«

»Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, [. . .] da stoji na svetem kraju [. . .], tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore.« (MATEVŽ 24:15, 16)

1. Kakšen je bil odziv na Jezusovo svarilo, zapisano v Lukeževem evangeliju 19:43, 44?

KADAR nas opozorijo na kako bližajočo se nesrečo, se ji lahko ognemo. (Pregovori 22:3) Tako si sedaj zamislite položaj kristjanov v Jeruzalemu po napadu Rimljanov leta 66 n. š. Jezus je opozoril, da bo mesto obkoljeno in uničeno. (Lukež 19:43, 44) Večina Judov se za svarilo ni zmenila, Jezusovi učenci pa so ga upoštevali. Zato so bili leta 70 n. š., ko je mesto doletela nesreča, rešeni.

2., 3. Zakaj bi nas morala zanimati Jezusova prerokba iz Matevževega evangelija 24:15–21?

² Jezus je v prerokbi, ki se tiče tudi nas danes, opisal vseskupno znamenje, v katerem je zajel vojne, lakote, potrese, kuge in preganjanje kristjanov, ki bodo oznanjevali o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:4–14; Lukež 21:10–19) Svojim učencem je razkril tudi razpoznavno znamenje, po katerem bodo vedeli, da je konec blizu – ,gnusobo razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘. (Matevž 24:15, poudarili mi.) Zato ponovno preiščimo te pomenljive besede in ugotovimo, kako lahko vplivajo na naše življenje sedaj in v prihodnosti.

³ Jezus je po opisu znamenja rekel: »Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, ki jo je napovedal prorok Daniel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razume! [bralec naj uporabi sprevidevnost, NW]), tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore; kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto. Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta.« (Matevž 24:15–21)

4. Kaj kaže, da so se besede iz Matevževega evangelija 24:15 izpolnile v prvem stoletju?

⁴ Iz Markovega in Lukeževega poročila izvemo še nekaj drugih podrobnosti. Kjer Matevž uporabi zvezo »stoji na svetem kraju«, je v Markovem evangeliju 13:14 rabljena zveza »stoji, kjer ne bi smela«. Lukež pa v 21. poglavju v 20. vrstici dodaja naslednje Jezusove besede: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.« To nam pomaga razumeti, da se je prerokba prvič izpolnila leta 66 n. š., ko so Rimljani napadli Jeruzalem in njegov tempelj, ki je bil Judom še vedno svet, Jehovu pa ne več. Popolno uničenje je sledilo leta 70 n. š., ko so Rimljani uničili tako mesto kot tempelj. Kaj je bila takrat ,gnusoba‘? In kako je ,stala na svetem kraju‘? Z odgovori na ti vprašanji bomo laže razjasnili novodobno izpolnitev prerokbe.

5., 6. a) Zakaj bralci Danielovega 9. poglavja potrebujejo sprevidevnost? b) Kako se je izpolnila Jezusova prerokba glede ,gnusobe‘?

⁵ Jezus je svoje bralce spodbudil, naj uporabijo sprevidevnost. Kaj pa naj bi ti brali? Verjetno Danielovo 9. poglavje. V njem je zapisana prerokba, ki nakazuje, kdaj se bo pojavil Mesija, in napoveduje, da bo po treh letih in pol »iztrebljen«. Prerokba se glasi: »Na perutih gnusob pride pustošnik; in do pokončanja, trdno določenega, se izlije jeza nad pustošnika.« (Daniel 9:26, 27, poudarili mi; glej tudi Daniel 11:31; 12:⁠11.)

⁶ Judje so menili, da se to nanaša na oskrunjenje templja, ki ga je kakih 200 let prej zagrešil Antioh IV. Toda Jezus je pokazal drugače. K sprevidevnosti je spodbudil zato, ker naj bi se ,gnusoba‘ pojavila šele kasneje in stala na »svetem kraju«. Očitno je, da je Jezus tu govoril o rimski vojski, ki je leta 66 n. š. prišla z razpoznavnimi prapori. Takšne zastave, ki so jih že dolgo uporabljali, so bile pravzaprav maliki in so se Judom gnusile.a In kdaj je rimska vojska ,stala na svetem kraju‘? To se je zgodilo, ko je pod okriljem svojih praporov napadla Jeruzalem in njegov tempelj, ki so ga Judje imeli za svetega. Rimljani so celo začeli spodkopavati obzidje na področju templja. To, kar je bilo že dolgo gnusoba, je sedaj res stalo na svetem kraju! (Izaija 52:1; Matevž 4:5; 27:53; Dejanja 6:⁠13)

Sodobna ,gnusoba‘

7. Katera Jezusova prerokba se izpolnjuje v našem času?

⁷ Vse od prve svetovne vojne naprej lahko opazujemo večjo izpolnitev Jezusovega znamenja iz 24. poglavja Matevževega evangelija. Spomnite se Jezusovih besed: »Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, [. . .] da stoji na svetem kraju [. . .], tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore.« (Matevž 24:15, 16) Tudi ta vidik prerokbe se mora izpolniti v našem času.

8. Kako so Jehovove priče že pred leti razpoznali »gnusobo« v sodobnem času?

⁸ Angleški Stražni stolp, 1. januar 1921, se je osredotočil na to prerokbo v zvezi z razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu, s čimer je pokazal, da so Jehovovi služabniki trdno prepričani, da se bo prerokba res izpolnila. Kasneje je v angleškem Stražnem stolpu, 15. december 1929, na strani 374, zelo jasno pisalo: »Društvo narodov na splošno teži k temu, da bi ljudstvo odvrnilo od Boga in Kristusa. Zato je to Satanov proizvod, ki povzroča razdejanje in se Bogu gnusi.« Tako se je leta 1919 pojavila ta ,gnusoba‘. Sčasoma so Društvo narodov nadomestili Združeni narodi in Jehovove priče že dolgo razglašajo, da sta ti človeški mirovni organizaciji v Božjih očeh nekaj gnusnega.

9., 10. Kako je naše prejšnje razumevanje velike stiske vplivalo na razumevanje tega, kdaj naj bi ,gnusoba‘ stala na svetem kraju?

⁹ V prejšnjem članku smo na kratko povzeli razjasnjeno razumevanje večjega dela 24. in 25. poglavja Matevževega evangelija. Ali je treba kaj razjasniti tudi glede ,gnusobe razdejanja, ki stoji na svetem kraju‘? Očitno je, saj je Jezus v prerokbi to, da gnusoba »stoji na svetem kraju«, tesno povezal z izbruhom napovedane ,stiske‘. Zato bi morala povezava med tem, da ,gnusoba‘, pa čeprav obstaja že zelo dolgo, »stoji na svetem kraju«, in veliko stisko, vplivati na naše razmišljanje. Kako pa?

¹⁰ Božje ljudstvo je nekoč razumelo, da se je prvi del velike stiske začel leta 1914 in da se bo sklepni del začel ob harmagedonski bitki. (Razodetje 16:14, 16; primerjaj angleški Stražni stolp, 1. april 1939, stran 110.) Zato lahko razumemo, zakaj so nekoč razumeli, da je sodobna ,gnusoba‘ morala stati na svetem kraju kmalu po prvi svetovni vojni.

11., 12. Kakšno drugačno razumevanje velike stiske je bilo predstavljeno leta 1969?

¹¹ Toda v novejšem času smo začeli na stvari gledati drugače. V četrtek, 10. julija 1969, je imel F. W. Franz, takratni podpredsednik Watch Tower Bible and Tract Society, na mednarodnem zboru »Mir na zemlji« v mestu New York navdušujoč govor. Najprej je obnovil prejšnje razumevanje Jezusove prerokbe. Rekel je: »Pojasnjeno je bilo, da se je ,velika stiska‘ pričela leta 1914 n. š. in da Bog ni dovolil, da doseže svoj višek, temveč je novembra 1918 prvo svetovno vojno ustavil. Odtlej je dal svojemu maziljenemu preostanku izvoljenih kristjanov čas, da opravi svoje delo, preden bo dovolil, da se s harmagedonsko bitko zadnji del te ,velike stiske‘ nadaljuje.«

¹² Potem pa je dal zelo drugačno pojasnilo: »Skladno z dogodki iz prvega stoletja [. . .] se protipodobna ,velika stiska‘ ni začela leta 1914 n. š. Tisto, kar je v letih 1914–1918 doletelo sodobno protipodobo Jeruzalema, je bilo le ,začetek nadlogam‘ [. . .] ,Velika stiska‘, kakršne nikoli več ne bo, šele prihaja, ker gre tu za uničenje svetovnega imperija krive religije (tudi tako imenovanega krščanstva), kateremu bo sledila bitka harmagedon, ,vojska tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘.« To pomeni, da je bila takrat celotna velika stiska še v prihodnosti.

13. Zakaj je logično reči, da bo ,gnusoba stala na svetem kraju‘ šele enkrat v prihodnosti?

¹³ To je neposredno povezano s sprevidevanjem tega, kdaj naj bi ,gnusoba‘ stala na svetem kraju. Spomnite se, kaj se je zgodilo v prvem stoletju. Rimljani so leta 66 n. š. napadli Jeruzalem, a so se nepričakovano umaknili, zaradi česar se je lahko krščansko »meso« rešilo. (Matevž 24:22, SSP) Skladno s tem tudi mi pričakujemo, da se bo velika stiska kmalu začela in bo skrajšana zaradi Božjih izvoljencev. Toda bodite pozorni na naslednje: v staroveškem vzorcu je ,gnusoba, ki stoji na svetem kraju,‘ povezana z rimskim napadom pod vodstvom generala Gala leta 66 n. š. Novodobna vzporednica temu napadu, namreč izbruh velike stiske, pa je še pred nami. Torej naj bi ,gnusoba razdejanja‘, ki obstaja že vse od leta 1919, očitno stala na svetem kraju šele enkrat v prihodnosti.b Kako se bo to zgodilo? In kako lahko to vpliva na nas?

Prihodnji napad

14., 15. Kako nam besede iz 17. poglavja Razodetja pomagajo razumeti dogodke, ki bodo vodili do harmagedona?

¹⁴ V knjigi Razodetje je opisan prihodnji uničevalni napad na krivo religijo. V 17. poglavju je očrtana Božja sodba zoper »Babilon véliki, mati nečistnic« – svetovni imperij krive religije. Tako imenovano krščanstvo ima v njem osrednjo vlogo in trdi, da je z Bogom v zaveznem odnosu. (Primerjaj Jeremija 7:4.) Krive religije, tudi tako imenovano krščanstvo, imajo že zelo dolgo nezakonite stike s ,kralji zemeljskimi‘, vendar se bo to z razdejanjem teh religij končalo. (Razodetje 17:2, 5) Kdo pa bo to povzročil?

¹⁵ V Razodetju je opisana ,škrlatna zver‘, ki nekaj časa obstaja, izgine in se potem znova vrne. (Razodetje 17:3, 8) To zver podpirajo svetovni vladarji. Podrobnosti iz prerokbe nam pomagajo razpoznati to simbolično zver kot mirovno organizacijo, ki je nastala leta 1919 kot Društvo narodov (,gnusoba‘), sedaj pa se imenuje Združeni narodi. Iz Razodetja 17:16, 17 je razvidno, da bo Bog dal v srce nekaterih človeških vladarjev, ki imajo pomembno vlogo v tej »zveri«, misel, da naj opustošijo svetovni imperij krive religije. Ta napad pa bo zaznamoval izbruh velike stiske.

16. Kaj omembe vrednega se dogaja v zvezi z religijo?

¹⁶ Ali dejstvo, da je začetek velike stiske še pred nami, pomeni, da bo tudi gnusoba ,stala na svetem kraju‘ šele v prihodnosti? Očitno je tako. Čeprav se je ,gnusoba‘ pojavila že na začetku tega stoletja in potemtakem obstaja že več desetletij, bo svoj položaj »na svetem kraju« na edinstven način zasedla šele v bližnji prihodnosti. Kakor so Kristusovi sledilci v prvem stoletju verjetno napeto opazovali razvoj dogodkov v zvezi z gnusobo, ki »stoji na svetem kraju«, tako tudi današnji kristjani napeto spremljajo ta razvoj dogodkov. Resda bomo morali počakati na dejansko izpolnitev, da bomo vedeli vse podrobnosti, vendar pa je vredno omeniti, da je ponekod že sedaj zaznati vedno večjo nenaklonjenost do religije. Nekateri politični elementi v zavezništvu z nekdanjimi kristjani, ki so krenili od prave vere, pospešujejo sovražnost do religije na splošno, še zlasti pa do pravih kristjanov. (Psalm 94:20, 21; 1. Timoteju 6:20, 21) Tako se politične sile že sedaj ,vojskujejo z Jagnjetom‘ in ta boj se bo glede na besede iz Razodetja 17:14 še poostril. Do Božjega jagnjeta – Jezusa Kristusa v njegovem vzvišenem, oslavljenem položaju – sicer ne morejo priti dobesedno, vendar bodo še naprej nasprotovali Božjim pravim častilcem, še posebej njegovim ,svetim‘. (Daniel 7:25, SSP; primerjaj Rimljanom 8:27, SSP; Kološanom 1:2; Razodetje 12:17.) Sam Bog nam zagotavlja, da bodo Jagnje in njegovi spremljevalci zmagali. (Razodetje 19:11–21)

17. Kaj lahko rečemo glede tega, kako bo ,gnusoba‘ stala na svetem kraju, ne da bi bili dogmatični?

¹⁷ Vemo, da krivo religijo čaka opustošenje. Babilon Veliki, predstavljen kot kraljica, je ,pijan od krvi svetih‘ in njegovo uničenje je gotovo. Njegov nečisti vpliv na zemeljske kralje se bo korenito spremenil, ko ga bodo ,deseteri rogovi in zver‘ močno zasovražili. (Razodetje 17:6, 16, SSP; 18:7, 8) Ko bo ,škrlatna zver‘ napadla versko nečistnico, bo ,gnusoba‘ grozeče stala na krščanskem tako imenovanem svetem kraju.c Torej bo opustošenje najprej zadelo nezvesto krščanstvo, ki se ima za sveto.

,Bežati‘ – kako?

18., 19. Kaj kaže, da ,zbežati na gore‘ ne bo pomenilo spremeniti religije?

¹⁸ Jezus je potem, ko je napovedal, da bo ,gnusoba stala na svetem kraju‘, sprevidevne ljudi posvaril, naj ukrepajo. Ali je s tem hotel povedati, da bodo ob tem poznem času, ko bo ,gnusoba‘ že ,stala na svetem kraju‘, še mnogi zbežali iz krive religije in sprejeli pravo čaščenje? Komajda. Razmislite o prvotni izpolnitvi. Jezus je rekel: »Naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore; a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molite pa, da ne bode po zimi.« (Marko 13:14–18, poudarili mi.)

¹⁹ Jezus ni rekel, da se morajo umakniti samo tisti, ki so v Jeruzalemu, kakor da bi hotel poudariti, da morajo iziti iz središča judovskega čaščenja. Niti ni omenil, da bi moral kdo spremeniti svojo vero, torej zbežati iz krive religije in sprejeti pravo. Jezusovih učencev prav gotovo ni bilo treba svariti, naj zbežijo iz ene religije v drugo. Oni so že postali pravi kristjani. In tudi napad leta 66 n. š. judovskih vernikov v Jeruzalemu in po vsej Judeji ni navedel, da bi se odpovedali judovstvu in sprejeli krščanstvo. Profesor Heinrich Graetz pravi, da so tisti, ki so zasledovali bežeče Rimljane, prišli nazaj v mesto: »Zeloti so se pojoč zmagoslavne vojne pesmi vrnili v Jeruzalem (8. oktobra). Njihovo srce je bílo z radostnim upanjem na svobodo in neodvisnost. [. . .] Mar jim ni Bog pomagal tako usmiljeno, kot je pomagal njihovim očetom? Srce zelotov se ni prav nič balo prihodnosti.«

20. Kako so se zgodnji učenci odzvali na Jezusovo svarilo, naj zbežijo na gore?

²⁰ Kako pa se je potem takrat sorazmerno majhna skupina izvoljencev odzvala na Jezusov nasvet? S tem ko so odšli iz Judeje in zbežali na gore na drugi strani Jordana, so pokazali, da niso del judovske stvarnosti, ne politično ne versko. Zapustili so svoja polja, domove, iz hiš niso odnesli niti svojega imetja. Zaupali so, da jih bo Jehova ščitil in podpiral, ter čaščenje Jehova dali pred vse drugo, kar bi se morda zdelo pomembno. (Marko 10:29, 30; Lukež 9:57–62)

21. Česa naj ne pričakujemo ob napadu ,gnusobe‘?

²¹ Sedaj pa razmislite o večji izpolnitvi. Že več desetletij spodbujamo ljudi, naj izidejo iz krive religije in sprejmejo pravo čaščenje. (Razodetje 18:4, 5) To so dozdaj storili že milijoni. Jezus v svoji prerokbi nikjer ne nakazuje, da se bodo po izbruhu velike stiske k čistemu čaščenju pridružile še množice ljudi, tako kot tudi leta 66 n. š. ni prišlo do množičnega spreobračanja judov. Kljub temu pa bodo pravi kristjani močno spodbujeni k temu, da upoštevajo Jezusovo svarilo in zbežijo.

22. Kaj vse bo morda spadalo k našemu pobegu na gore, glede katerega je svetoval Jezus?

²² Trenutno ne moremo vedeti vseh podrobnosti glede velike stiske, lahko pa logično sklenemo, da nam pri tem pobegu, o katerem je govoril Jezus, ne bo treba zbežati na kako dobesedno področje. Božje ljudstvo živi že sedaj praktično povsod po svetu. Prepričani smo lahko, da bodo morali kristjani takrat, ko bo pobeg nujen, še naprej ostati jasno ločeni od krivoverskih organizacij. Pomenljivo pa je tudi to, da je Jezus svaril pred tem, da bi kdo šel nazaj v svojo hišo po plašč ali kaj drugega. (Matevž 24:17, 18) Torej lahko morda pričakujemo, da bo preskušeno naše stališče do gmotnih reči. Ali so nam te najpomembnejše, ali pa nam je bolj pomembna rešitev, ki je bodo deležni vsi, ki so na Božji strani? Da, morda bodo naš pobeg zaznamovale kakšne nadloge in pomanjkanje. Morali bomo biti pripravljeni narediti vse, kar bo treba, tako kot so bili kristjani, ki so v vzporednici iz prvega stoletja zbežali iz Judeje v Perejo na drugi strani Jordana.

23., 24. a) Samo kje bomo na varnem? b) Kako bi moralo na nas vplivati Jezusovo svarilo glede ,gnusobe, ki stoji na svetem kraju‘?

²³ Paziti moramo, da bosta Jehova in njegova gori podobna organizacija zagotovo še naprej ostala naše zavetje. (2. Samuelova 22:2, 3; Psalm 18:2; Daniel 2:35, 44) Ravno tu bomo na varnem! Ne bomo posnemali človeških množic, ki bodo bežale v »jame« in se skrile v »skalne razpokline po gorah«, v človeške organizacije in ustanove, ki bodo obstajale morda le še zelo kratek čas po opustošenju Babilona Velikega. (Razodetje 6:15; 18:9–11) Resda lahko postanejo časi še težji, tako kot so bili leta 66 n. š. za noseče žene, ki so bežale iz Judeje, oziroma za vse, ki so morali potovati v hladnem, deževnem vremenu. Toda prepričani smo lahko, da bo Bog omogočil rešitev. Zato se že sedaj vse trdneje zanašajmo na Jehova in njegovega Sina, ki sedaj vlada kot kralj Kraljestva.

²⁴ Nobenega razloga nimamo za to, da bi živeli v strahu pred prihodnostjo. Jezus ni hotel, da bi bilo strah njegove takratne učence, niti si ne želi, da bi bilo strah nas, ne sedaj ne v prihodnosti. Posvaril nas je zato, da bi lahko pripravili svoje srce in razum. Konec koncev poslušni kristjani ne bodo kaznovani, ko bosta uničena kriva religija in preostali del te hudobne stvarnosti. Oni bodo sprevidevni in bodo upoštevali svarilo glede ,gnusobe, ki stoji na svetem kraju‘. Odločno bodo ukrepali skladno s svojo neomahljivo vero. Nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Marko 13:13)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako se je ,gnusoba razdejanja‘ razodela v prvem stoletju?

◻ Zakaj je razumno misliti, da bo novodobna ,gnusoba‘ stala na svetem kraju šele enkrat v prihodnosti?

◻ Kakšen napad ,gnusobe‘ je napovedan v Razodetju?

◻ Kakšno ,bežanje‘ se bo morda zahtevalo od nas?

[Slika na strani 16]

Babilon Veliki se imenuje »mati nečistnic«

[Slika na strani 17]

Škrlatna zver iz 17. poglavja Razodetja je ,gnusoba‘, o kateri je govoril Jezus

[Slika na strani 18]

Škrlatna zver bo vodila opustoševalni napad na religijo

Bodite budni in prizadevni!

»Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« (MATEVŽ 25:⁠13)

1. Česa se je apostol Janez veselil?

V ZADNJEM dvogovoru v Bibliji je Jezus obljubil: »Pridem hitro.« Njegov apostol Janez pa je odgovoril: »Amen, pridi, Gospod Jezus!« Janez je bil trdno prepričan, da bo Jezus prišel. Bil je med apostoli, ki so Jezusa vprašali: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti [grško parousía] in sklenitve stvarnosti?« Da, Janez se je z zaupanjem veselil Jezusove prihodnje navzočnosti. (Razodetje 22:20; Matevž 24:⁠3, NW)

2. Kakšno je v cerkvah stanje glede Jezusove navzočnosti?

² Takšno zaupanje je danes redko. Mnoge cerkve imajo uradni nauk glede Jezusovega ,prihoda‘, le redki člani pa ta prihod res pričakujejo. In temu primerno tudi živijo. V knjigi The Parousia in the New Testament piše: »Upanje na paruzijo ima zelo malo pozitivnega vpliva na življenje, misli in delo cerkve. [. . .] Velika nujnost, s katero bi se cerkev morala lotiti kesanja in misijonarskega razglašanja evangelija, je oslabela, če ne že povsem izginila.« Vendar pa to ne velja za vsakogar!

3. a) Kaj menijo o parousíi pravi kristjani? b) O čem bomo razpravljali sedaj?

³ Jezusovi pravi učenci že komaj čakajo konec današnje hudobne stvarnosti. In med tem zvestovdanim čakanjem moramo ohraniti pravilno stališče do vsega, kar spada k Jezusovi navzočnosti, in skladno s tem tudi ravnati. Tako bomo lahko ,pretrpeli do konca in bili zveličani‘. (Matevž 24:13) Ko je Jezus prerokoval to, kar je zapisano v 24. in 25. poglavju Matevževega evangelija, je dal tudi moder nasvet, ki nam je lahko v večno korist, če ga bomo udejanjali. V 25. poglavju so zapisane prilike, ki jih verjetno že poznate, med drugim tudi prilika o desetih devicah (modrih in nespametnih) in prilika o talentih. (Matevž 25:1–30) Kako nam lahko ti prispodobi koristita?