Ponovno rojstvo – pot odrešenja?

KAKO bi vi odgovorili na vprašanje: »Ali ste ponovno rojeni?« Na milijone vernikov po svetu bi v odgovor vzneseno pritrdilo. Verjamejo, da je ponovno rojstvo znak vseh pravih kristjanov in edina pot do zveličanja. Soglašajo z mnenjem verskih voditeljev, kakršen je teolog Robert C. Sproul, ki je napisal: »Če posameznik ni ponovno rojen, [. . .] potem ni kristjan.«

Ali ste med tistimi, ki verjamejo, da s ponovnim rojstvom stopijo na pot odrešenja? Če je tako, nedvomno želite pomagati svojim sorodnikom in prijateljem, da najdejo to pot in pričnejo hoditi po njej. Da pa bi to lahko storili, morajo razumeti, kakšna je razlika med posameznikom, ki je ponovno rojen, in tistim, ki ni. Kako bi jim pojasnili, kaj pomeni biti ponovno rojen?

Mnogi so prepričani, da se besedna zveza »ponovno rojen« nanaša na nekoga, ki se slovesno zaobljubi, da bo služil Bogu in Kristusu, in tako ni več duhovno mrtev, ampak duhovno živ. Pravzaprav v nekem sodobnem slovarju pri definiciji ponovno rojen piše, da je to posameznik, »običajno kristjan, ki se na novo zaveže svoji veri, posebej po neki globoki verski izkušnji«. (Merriam-Webster’s Collegiate Dictionary—Eleventh Edition)

Ali bi bili presenečeni, ko bi izvedeli, da se Biblija s to definicijo ne strinja? Ali bi radi izvedeli, kaj Božja Beseda v resnici uči o ponovnem rojstvu? Prav gotovo vam bo koristilo, da se pobliže seznanite s to temo. Zakaj? Ker bo pravilno razumevanje tega, kaj pomeni biti ponovno rojen, vplivalo na vaše življenje in na vaša pričakovanja glede prihodnosti.

Kaj uči Biblija?

Edini odlomek v celotni Bibliji, kjer najdemo besedno zvezo »ponovno se roditi«, je Janez 3:1–12, kjer je opisan zanimiv pogovor med Jezusom in nekim verskim voditeljem v Jeruzalemu. Opazite lahko, da je biblijsko poročilo v celoti citirano na naslednji strani. Spodbujamo vas, da ga skrbno preberete.

V poročilu Jezus osvetli več vidikov »novega rojstva«.a Pravzaprav nam njegova razprava pomaga odgovoriti na naslednjih pet življenjsko pomembnih vprašanj:

◼ Kako pomembno je biti na novo rojen?

◼ Ali se lahko za novo rojstvo odločimo sami?

◼ S kakšnim namenom je nekdo na novo rojen?

◼ Kako je nekdo na novo rojen?

◼ Kako se zaradi tega spremeni odnos z Bogom?

Preglejmo vsako od teh vprašanj posebej.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 4]

»Morate se ponovno roditi«

»Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodem in je bil eden od judovskih voditeljev. Ta je prišel ponoči k Jezusu in mu rekel: ‚Rabi, vemo, da si kot učitelj prišel od Boga. Nihče namreč ne more delati teh znamenj, ki jih delaš ti, če ni z njim Bog.‘ Jezus mu je odgovoril: ‚Resnično, resnično ti povem: Kdor se ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.‘ Nikodem pa mu je rekel: ‚Kako se more človek roditi, ko je star? Mar lahko gre še enkrat v telo svoje matere in se rodi?‘ Jezus je odgovoril: ‚Resnično, resnično ti povem: Kdor se ne rodi iz vode in duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz duha, je duh. Ne čudite se, ker sem vam rekel: Morate se ponovno roditi. Veter piha, koder hoče. Njegov glas slišiš, ne veš pa, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz duha.‘ Nikodem pa ga je vprašal: ‚Kako se to lahko zgodi?‘ Jezus mu je odgovoril: ‚Ti si učitelj v Izraelu, pa tega ne veš? Resnično, resnično ti povem: Kar vemo, to govorimo, in kar smo videli, o tem pričujemo, toda vi našega pričevanja ne sprejemate. Če niste verjeli, ko sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških?‘« (Janez 3:1–12)

Novo rojstvo – kako pomembno je?

JEZUS je v pogovoru z Nikodemom vseskozi poudarjal, da je to, da se nekdo na novo rodi oziroma da je ponovno rojen, zelo pomembno. Kako je to jasno pokazal?

Bodite pozorni, kako je Jezus v razpravi z Nikodemom poudaril pomembnost novega rojstva. Rekel je: »Kdor se ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3) Prevod Antonin Chraska to prevaja takole: »Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.« (Poudarili mi.) Besede »če« in »ne more« poudarjajo, kako nujno je novo rojstvo. Naj ponazorimo: če nekdo reče »Če sonce ne sveti, ne more biti dan«, s tem misli, da je sončna svetloba brezpogojno nujna, da bi bilo podnevi svetlo. Podobno je Jezus rekel, da je to, da je nekdo ponovno rojen, brezpogojno nujno za to, da vidi Božje kraljestvo.

Jezus je, kakor če bi hotel pregnati še zadnji kanček dvoma o tem, naposled dejal: »Morate se ponovno roditi.« (Janez 3:7) Iz njegovih besed se jasno vidi, da je ponovno rojstvo zahteva, da je obvezno za to, da nekdo pride v Božje kraljestvo. (Janez 3:5)

Ker je Jezus na novo rojstvo gledal kot na tako zelo pomembno stvar, bi se kristjani morali prepričati, da točno razumejo to temo. Na primer, ali menite, da se lahko kristjan sam odloči, da se bo ponovno rodil?

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Če sonce ne sveti, ne more biti dan.«

Novo rojstvo – stvar osebne odločitve?

KDO povzroči novo rojstvo? Nekateri pridigarji svoje poslušalce spodbujajo, naj postanejo ponovno rojeni kristjani, tako da citirajo Jezusove besede: »Morate se ponovno roditi.« (Janez 3:7) Te besede uporabljajo kot zapoved, saj pravzaprav govorijo: »Ponovno se rodite!« Tako učijo, da je posameznemu verniku prepuščeno, ali bo ubogal Jezusa in storil potrebne korake za to, da se na novo rodi. Glede na takšno razmišljanje je novo rojstvo stvar osebne odločitve. Vendar ali je takšno stališče v skladu s tem, kar je Jezus povedal Nikodemu?

Če skrbno preberemo Jezusove besede, opazimo, da Jezus ni učil, da je od posameznika odvisno, ali se bo na novo rodil ali se ne bo. Zakaj pravimo tako? Grška besedna zveza, prevedena »se [. . .] rodi ponovno«, se lahko prevede tudi »mora biti rojen od zgoraj«a. (Janez 3:3) Glede na ta prevod novo rojstvo torej izvira »od zgoraj« ali »od Očeta«. (Janez 19:11; Jakob 1:17) Da, povzroči ga Bog. (1. Janezovo 3:9)

Če imamo v mislih besedno zvezo »od zgoraj«, ni težko razumeti, zakaj posameznik ne more povzročiti svojega novega rojstva. Pomislite na svoje fizično rojstvo. Ali je bila vam prepuščena odločitev, da se boste rodili? Seveda ne! Podobno ni vernik tisti, ki bi mu bila prepuščena odločitev, da se ponovno rodi. Na novo se lahko rodimo samo, če naše novo rojstvo povzroči Bog, naš nebeški Oče. (Janez 1:13) Zato apostol Peter upravičeno pravi: »Slavljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ker nas je [. . .] po svojem velikem usmiljenju na novo rodil.« (1. Petrovo 1:3)

Ali je to zapoved?

Toda nekateri se morda sprašujejo: »Če se res ne more nihče sam odločiti, da se bo ponovno rodil, zakaj je potem Jezus zapovedal ‚Morate se ponovno roditi‘?« To je tehtno vprašanje. Če bi Jezus svoje besede res izrekel kot zapoved, bi nam navsezadnje ukazal, naj storimo nekaj, kar ni v naši moči. To se ne zdi smiselno. Kako pa bi potem morali razumeti besede »Morate se ponovno roditi«?

Če si ta stavek pobliže pogledamo v njegovem izvirnem jeziku, vidimo, da ni napisan v velelniku oziroma v obliki zapovedi, ampak v obliki trditve. Z drugimi besedami, ko je Jezus rekel »Morate se ponovno roditi«, je povedal dejstvo, ni dal zapovedi. Drugače povedano, rekel je: »Treba se vam je na novo roditi.« (Janez 3:7, AC)

Razlika med zapovedjo in trditvijo vam bo jasnejša, če razmislite o naslednji ponazoritvi. Predstavljajte si, da je v nekem mestu več šol. V eno od njih se lahko vpišejo samo otroci staroselcev, ki živijo daleč proč od tega mesta. Nekega dne mladenič, ki ni staroselec, reče ravnatelju te šole: »Želim se vpisati v vašo šolo.« Ravnatelj mu odgovori: »Moraš biti staroselec, da bi se lahko vpisal.« Seveda ravnateljeve besede niso zapoved. Ne ukazuje mu: »Bodi staroselec!« Ravnatelj pove zgolj dejstvo – kakšen je pogoj, da nekdo lahko obiskuje to šolo. Podobno je tudi Jezus, ko je rekel »Morate se ponovno roditi«, povedal zgolj dejstvo – kakšen je pogoj, da nekdo lahko pride v Božje kraljestvo.

To zadnje – Božje kraljestvo – je povezano s še enim vidikom novega rojstva. Namreč z vprašanjem: »S kakšnim namenom je nekdo na novo rojen?« Če želimo točno razumeti, kaj pomeni biti ponovno rojen, moramo poznati odgovor na to vprašanje.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 6]

V čem je novo rojstvo podobno fizičnemu rojstvu?

Novo rojstvo – kakšen je njegov namen?

MNOGI verjamejo, da se mora posameznik ponovno roditi, da bi bil za večno zveličan. Toda bodite pozorni, kaj je sam Jezus dejal o namenu novega rojstva. Rekel je: »Kdor se ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3) Torej mora biti posameznik ponovno rojen, da bi prišel v Božje kraljestvo, ne pa, da bi bil rešen. Nekateri morda rečejo: »Mar se ta dva izraza – priti v Kraljestvo in biti zveličan – ne nanašata na isto nagrado?« Ne, se ne. Da bi razumeli razliko med njima, razmislite najprej o pomenu besedne zveze »Božje kraljestvo«.

Kraljestvo je ena od oblik vladavine. Torej besedna zveza »Božje kraljestvo« pomeni »Božja vladavina«. Biblija uči, da je Jezus Kristus, ki je »sin človekov«, kralj Božjega kraljestva in da ima sovladarje. (Daniel 7:1, 13, 14; Matej 26:63, 64) Poleg tega nam videnje, ki ga je prejel apostol Janez, razkriva, da so za Kristusove sovladarje izbrani posamezniki »iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda« in da bodo »kraljevali [. . .] nad zemljo«. (Razodetje 5:9, 10; 20:6) Božja Beseda nadalje odkriva, da tisti, ki bodo vladali kot kralji, sestavljajo »malo čredo« 144.000 posameznikov, »ki so bili odkupljeni z zemlje«. (Luka 12:32; Razodetje 14:1, 3)

Kje je sedež Božjega kraljestva? »Božje kraljestvo« se imenuje tudi »nebeško kraljestvo«, kar kaže na to, da Jezus in njegovi sokralji vladajo iz nebes. (Luka 8:10; Matej 13:11) Torej je Božje kraljestvo nebeška vladavina, ki jo vodijo Jezus Kristus in skupina sovladarjev, ki so izbrani izmed človeštva.

Kaj je potem imel Jezus v mislih, ko je dejal, da mora biti nekdo ponovno rojen, da pride »v Božje kraljestvo«? Hotel je povedati, da se mora posameznik ponovno roditi, da bi bil skupaj z njim vladar v nebesih. Skratka, namen novega rojstva je pripraviti omejeno skupino ljudi za vladanje v nebesih.

Do sedaj smo videli, da je novo rojstvo zelo pomembno, da ga povzroči Bog in da pripravi skupino ljudi za vladanje v nebesih. Toda kako do novega rojstva dejansko pride?

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Namen novega rojstva je pripraviti omejeno skupino ljudi za vladanje v nebesih.

[Slika na strani 7]

Jezus Kristus in skupina sovladarjev, ki so izbrani izmed človeštva, sestavljajo Božje kraljestvo.

Novo rojstvo – kako do njega pride?

JEZUS se z Nikodemom ni pogovarjal le o tem, kako pomembno je novo rojstvo, kdo ga povzroči in s kakšnim namenom, ampak tudi kako se nekdo na novo rodi. Rekel je: »Kdor se ne rodi iz vode in duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« (Janez 3:5) Torej je posameznik ponovno rojen po vodi in duhu. Toda na kaj se besedna zveza »voda in duh« nanaša?

Kaj sta »voda in duh«?

Ker je bil Nikodem judovski verski učitelj, je nedvomno vedel, kako Hebrejski spisi uporabljajo izraz »duh Božji« – kot Božjo dejavno silo, ki lahko deluje na ljudi, da izvršijo izjemna dejanja. (1. Mojzesova 41:38; 2. Mojzesova 31:3; 1. Samuelova 10:6) Ko je Jezus uporabil besedo »duh«, je torej Nikodem zelo verjetno razumel, da je to sveti duh, Božja dejavna sila.

Kaj pa je Jezus mislil z vodo? Razmislite o dogodkih, ki so zapisani tik pred pogovorom z Nikodemom in po pogovoru z njim. Ti pokažejo, da so tako Janez Krstnik kot Jezusovi učenci krščevali v vodi. (Janez 1:19, 31; 3:22; 4:1–3) To krščevanje je postalo znano v Jeruzalemu. Ko je Jezus govoril o vodi, je potemtakem Nikodem zelo verjetno dojel, da Jezus ni mislil vode na splošno, ampak vodo, v kateri je kdo krščen.a

Krščeni »s svetim duhom«

Če je rojstvo iz vode povezano s krstom v vodi, kaj potem pomeni rojstvo iz duha? Pred Nikodemovim pogovorom z Jezusom je Janez Krstnik objavil, da pri krstu ne bo imela svoje vloge le voda, temveč tudi duh. Rekel je: »Jaz sem vas krstil z vodo, on [Jezus] pa vas bo krstil s svetim duhom.« (Marko 1:7, 8) Evangelist Marko opiše prvi takšen krst. Pravi: »V tistih dneh je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je v Jordanu krstil. In takoj, ko je prišel iz vode, je videl, da se nebesa razpirajo in da se duh kakor golob spušča nadenj.« (Marko 1:9, 10) Takrat ko je bil Jezus potopljen v Jordan, je bil krščen z vodo. V trenutku ko je prejel duha iz nebes, je bil krščen s svetim duhom.

Jezus je približno tri leta po krstu svojim učencem zagotovil: »Ne bo pa minilo dosti dni, ko boste vi krščeni s svetim duhom.« (Apostolska dela 1:5) Kdaj se je to zgodilo?

Na binkoštni dan leta 33 n. št. je bilo kakšnih 120 Jezusovih učencev zbranih v neki hiši v Jeruzalemu. »Nenadoma [se je] z neba zaslišal šum, kakor bi privršal močan veter, in je napolnil vso hišo, v kateri so sedeli. Prikazali so se jim jeziki, ki so bili kakor ognjeni, [. . .] in vsi [zbrani] so se napolnili s svetim duhom.« (Apostolska dela 2:1–4) Istega dne so bili drugi v Jeruzalemu spodbujeni, naj se dajo krstiti v vodi. Apostol Peter je množici rekel: »Pokesajte se in naj se vsak izmed vas dá krstiti v imenu Jezusa Kristusa, da vam bodo odpuščeni grehi, in prejeli boste brezplačni dar, namreč sveti duh.« Kako so se ljudje odzvali? »Tisti, ki so njegovo besedo sprejeli z vsem srcem, [so se] dali krstiti in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč duš.« (Apostolska dela 2:38, 41)

Dvojni krst

Kaj ti primeri odkrivajo o novem rojstvu? Pokažejo, da je za novo rojstvo potrebno dvoje. Bodite pozorni, da je bil Jezus najprej krščen z vodo. Nato je prejel svetega duha. Podobno so bili zgodnji učenci najprej krščeni v vodi (nekatere je krstil Janez Krstnik), nato pa so prejeli svetega duha. (Janez 1:26–36) Tudi 3000 spreobrnjencev je bilo najprej krščenih z vodo, potem pa so prejeli svetega duha.

Če imamo v mislih krščevanje na binkošti leta 33 n. št., kaj naj bi pričakovali glede načina, kako se danes posameznik na novo rodi? Da se bo to zgodilo tako, kot se je pri Jezusovih apostolih in zgodnjih učencih. Posameznik se najprej pokesa svojih grehov, zapusti napačno ravnanje, posveti svoje življenje Jehovu, da ga bo častil in mu služil, ter svojo posvetitev javno pokaže s krstom v vodi. Če ga Bog izbere, da bo služil kot vladar v Njegovem kraljestvu, je potem maziljen s svetim duhom. Do prvega dela tega dvojnega krsta (krsta z vodo) pride na pobudo posameznika, do drugega dela (krsta z duhom) pa na pobudo Boga. Oseba, ki je bila krščena tako z vodo kot s svetim duhom, je na novo rojena.

Toda zakaj je Jezus v pogovoru z Nikodemom uporabil besedno zvezo »rodi iz vode in duha«? Da bi poudaril, da bodo tisti, ki so krščeni z vodo in duhom, doživeli izjemno spremembo. Naslednji članek obravnava ta vidik novega rojstva.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 9]

Janez je skesane Izraelce krščeval z vodo.

Novo rojstvo – kaj prinese?

ZAKAJ je Jezus rekel, da se nekdo rodi iz duha, ko je govoril o krstu s svetim duhom? (Janez 3:5) Kadar je beseda »rojstvo« uporabljena kot govorna figura, pomeni »začetek«, tako kot v besedni zvezi »rojstvo naroda«. Torej izraz »novo rojstvo« nakazuje na »nov začetek«. Potemtakem govorni figuri »rojen« in »novo rojstvo« poudarjata dejstvo, da bo odnos med Bogom in tistimi, ki so krščeni s svetim duhom, doživel nov začetek. Kako pride do takšne popolne spremembe v tem odnosu?

Ko je apostol Pavel pojasnjeval, kako Bog pripravi ljudi za vladanje v nebesih, je uporabil ponazoritev iz družinskega življenja. Kristjanom svojih dni je napisal, da bodo »posinovljeni« oziroma posvojeni in da bo Bog zato z njimi lahko ravnal »kakor s sinovi«. (Galačanom 4:5; Hebrejcem 12:7) Na primeru posvojitve lažje razumemo, do kakšne spremembe pride, ko je nekdo krščen s svetim duhom. Zato še enkrat razmislimo o ponazoritvi o mladeniču, ki se želi vpisati v šolo za otroke staroselcev.

Sprememba, ki jo prinese posinovljenje

Mladenič iz ponazoritve se ne more vpisati v šolo, ker ni staroselec. Sedaj pa si predstavljajte, da nekega dne pride do velike spremembe. Oče neke staroselske družine ga zakonito posvoji. Kaj to pomeni za mladeniča? Ker je posvojen, ima sedaj lahko iste pravice kot drugi mladi staroselci – tudi pravico, da se vpiše v tisto šolo. Posvojitev je popolnoma spremenila njegove možnosti.

Ta ponazoritev pokaže, kaj se zgodi tistim, ki so bili na novo rojeni in so tako doživeli mnogo bolj pomembno posinovljenje. Razmislite o nekaterih podobnostih. Mladenič iz ponazoritve bo sprejet v šolo, toda samo če izpolnjuje pogoj za vpis – da je pripadnik staroselcev. Vendar sam ne more izpolniti tega pogoja. Podobno bodo nekateri ljudje postali vladarji Božjega kraljestva oziroma nebeške vladavine, toda samo če izpolnjujejo zahtevo za sprejem – namreč da so se ponovno rodili. Vendar sami ne morejo izpolniti tega pogoja, saj je novo rojstvo odvisno od Boga.

Kaj je spremenilo mladeničev položaj? Pravni postopek posvojitve. Seveda ta postopek ni spremenil mladeničeve narave. Po posvojitvi je bil mladenič še vedno ista oseba. Vendar ko je bilo zadoščeno zakonskim pogojem za posvojitev, je dobil nov status. To je bil zanj dejansko nov začetek, bil je tako rekoč na novo rojen. Postal je sin, s tem pa je dobil pravico, da obiskuje šolo in da je del posvojiteljeve družine.

Podobno je Jehova spremenil status skupine nepopolnih ljudi, ko je opravil pravni postopek, zato da bi jih posinovil. Apostol Pavel, ki je pripadal tej skupini, je sovernikom pisal: »Prejeli [ste] duha posinovljenja, duha, po katerem kličemo: ‚Aba, Oče!‘ Ta duh sam pričuje skupaj z našim duhom, da smo Božji otroci.« (Rimljanom 8:15, 16) Da, ti kristjani so s posvojitvijo postali del Božje družine oziroma »Božji otroci«. (1. Janezovo 3:1; 2. Korinčanom 6:18)

Seveda se narava teh, ki jih je Bog posinovil, ni spremenila, saj so ostali nepopolni. (1. Janezovo 1:8) Vseeno so, kot je Pavel nadalje pojasnil, potem ko je bilo zadoščeno zakonskim pogojem za posvojitev, dobili nov status. Obenem je Božji duh v te posinovljence vsadil trdno prepričanje, da bodo s Kristusom živeli v nebesih. (1. Janezovo 3:2) To jasno prepričanje, ki ga je povzročil sveti duh, jim je dalo povsem nov pogled na življenje. (2. Korinčanom 1:21, 22) Da, to je bil zanje nov začetek, bili so tako rekoč na novo rojeni.

Biblija glede Božjih posinovljencev pravi: »Bodo Božji in Kristusovi duhovniki in bodo kraljevali s Kristusom tisoč let.« (Razodetje 20:6) Božji posinovljenci bodo tako kot Kristus postali kralji Božjega kraljestva oziroma nebeške vladavine. Apostol Peter je sovernikom povedal, da bodo prejeli »neuničljivo, neoskrunjeno in nevenljivo dediščino«, ki jim je »prihranjena v nebesih«. (1. Petrovo 1:3, 4) Zares dragocena dediščina!

Toda ob tem se postavlja vprašanje. Če bodo ti, ki so ponovno rojeni, kraljevali v nebesih, komu bodo vladali? To vprašanje bo obravnaval naslednji članek.

[Slika na strani 10]

Kaj je apostol Pavel rekel o posinovljenju?

Vladalo jih bo malo, koristi pa bodo imeli mnogi

BOG že od dni apostolov izmed človeštva izbira omejeno število zvestih kristjanov, da jih posinovi. Sprememba, ki jo doživijo ti posinovljenci, je tako celovita, da jo Božja Beseda opiše kot novo rojstvo. Namen novega rojstva je pripraviti takšne ponovno rojene Božje služabnike, da postanejo vladarji v nebesih. (2. Timoteju 2:12) Da bi postali vladarji, so obujeni od mrtvih v nebeško življenje. (Rimljanom 6:3–5) V nebesih bodo skupaj s Kristusom »kraljevali [. . .] nad zemljo«. (Razodetje 5:10; 11:15)

Vendar Božja Beseda tudi pravi, da bodo poleg tistih, ki so ponovno rojeni, večno rešeni še drugi. V Bibliji (tako v Hebrejskih spisih kot v Krščanskih grških spisih) piše, da bo Bog rešil dve skupini ljudi – sorazmerno majhno skupino vladarjev, ki bodo živeli v nebesih, in veliko skupino podložnikov njihove vlade, ki bodo živeli na zemlji. Bodite denimo pozorni, kaj je apostol Janez napisal sovernikom, ki so bili na novo rojeni. Glede Jezusa je rekel: »On je spravna žrtev za naše grehe, pa ne samo za naše [mala skupina], temveč tudi za grehe vsega sveta [velika skupina].« (1. Janezovo 2:2)

Podobno je napisal apostol Pavel: »Stvarstvo [velika skupina] [. . .] z željnim pričakovanjem čaka na razodetje Božjih sinov [mala skupina].« (Rimljanom 8:19–21) Kako naj bi razumeli te besede apostola Janeza in Pavla? Takole: ti, ki so ponovno rojeni, bodo postali del vlade v nebesih. S kakšnim namenom? Da bodo poskrbeli za večno blaginjo neštetih milijonov ljudi, podložnikov Božje vladavine, ki bodo živeli na zemlji. Zato je Jezus svoje učence učil moliti: »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:10)

Tudi v Hebrejskih spisih najdemo omenjeno, da bosta rešeni dve skupini. Razmislite denimo o tem, kar je Jehova povedal Jezusovemu predniku Abrahamu: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje [velika skupina] v semenu tvojem [mala skupina].« (1. Mojzesova 22:18) Da, blagoslovi naj bi bili na voljo vsem narodom po Abrahamovem »semenu«.

Kdo je to »seme«? Jezus Kristus, skupaj z njim pa še tisti, ki so na novo rojeni, Božji posinovljenci. Apostol Pavel pojasnjuje: »Če pa ste Kristusovi, ste zares Abrahamovo seme.« (Galačanom 3:16, 29) Kakšni pa so blagoslovi, ki so jih ljudje iz vseh narodov deležni po tem »semenu«? Prednost, da si pridobijo Božjo naklonjenost in da večno živijo na rajski zemlji. Psalmist David je napovedal: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29; Izaija 45:18; Razodetje 21:1–5)

Tako je, vladanje v nebesih je namenjeno nekaterim, toda koristi od nebeške vladavine – večno življenje na zemlji in vsi drugi blagoslovi – so na voljo mnogim ljudem. Da bi le vi in vaša družina bili med tistimi, ki bodo imeli večne koristi od vladanja Božjega kraljestva!