11 Jezus – takšen kakor Bog; božanski
Janez 1:1 – »in Beseda je bil bog [takšen kakor Bog; božanski]« Grško καὶ θεὸς ἦν ὁ λόγος (kai theós en ho lógos)
1808 |
|
The New Testament, in An Improved Version, Upon the Basis of Archbishop Newcome’s New Translation: With a Corrected Text (London) |
1864 |
|
The Emphatic Diaglott (J21) (Benjamin Wilson, New York in London) |
1879 |
|
La Sainte Bible (Segond-Oltramare, Ženeva in Pariz) |
1928 |
|
La Bible du Centenaire (Société Biblique de Paris) |
1935 |
|
The Bible—An American Translation (J. M. P. Smith in E. J. Goodspeed, Čikago) |
1950 |
|
Krščanski grški spisi – prevod novi svet (Brooklyn) |
1975 |
|
Das Evangelium nach Johannes (Siegfried Schulz, Göttingen, Nemčija) |
1978 |
|
Das Evangelium nach Johannes (Johannes Schneider, Berlin) |
1979 |
|
Das Evangelium nach Johannes (Jürgen Becker, Würzburg, Nemčija) |
Navedeni prevodi na tem mestu uporabljajo besede, ki pomenijo »bog«, »božanski« ali »takšen kakor Bog«. Tako prevajajo zato, ker grški edninski samostalnik θεός (theós) tu nastopa pred glagolom v vlogi povedkovega določila in pred sabo nima določnega člena. Gre torej za theós z ničtim členom. Nasprotno pa »Boga«, pri katerem je Beseda ali Logos prvotno bil, grško besedilo tu zaznamuje z izrazom ὁ θεός, se pravi s theós, pred katerim stoji določni člen ho. To pa je artikularni theós (theós s členom). V grščini samostalnik, pred katerim stoji določni člen, nakazuje istovetnost koga oziroma kdo to je, nasprotno pa edninski samostalnik z ničtim členom takrat, kadar nastopa pred glagolom v vlogi povedkovega določila, osebku samo pripisuje kako lastnost. Janezova izjava, da je Beseda ali Logos bil »bog«, »božanski« ali »takšen kakor Bog«, torej ne pomeni, da je že kar bil »Bog«, pri katerem je bil. Janez govori samo o tem, kakšen je ta Beseda ali Logos bil, nikakor pa ga ne enači z Bogom, kakor da bi šlo za eno in isto osebo.
V grškem besedilu je še veliko primerov, ko edninski samostalnik z ničtim členom nastopa pred glagolom v vlogi povedkovega določila, na primer Marko 6:49; 11:32; Janez 4:19; 6:70; 8:44; 9:17; 10:1, 13, 33; 12:6. Na teh mestih prevajalci v jezikih, kjer člen imajo, pred samostalniško povedkovo določilo vstavljajo nedoločni člen (npr. v angleščini »a«, v nemščini »ein«, v francoščini »un«), zato da s tem poudarijo, da se tukaj stavčnemu osebku pripisuje neka lastnost ali značilnost. Ker je to običajna praksa na takšnih mestih, je torej enako upravičeno, da se nedoločni člen vstavi tudi pred θεός z ničtim členom v povedkovem določilu Janeza 1:1 (npr. v angleščini »a god«). V slovenščini to zaznamujemo samo z malo začetnico (»bog«): ta nakazuje občno (generično) rabo, torej to, da osebek samo pripada nekemu rodu ali vrsti bitij, ne pa da gre za točno določenega (ali celo edinega) pripadnika te vrste. Pravilnost takšnega prevoda potrjuje Sveto pismo.
Philip B. Harner v svojem članku »Qualitative Anarthrous Predicate Nouns: Mark 15:39 and John 1:1«, ki ga je objavil v Journal of Biblical Literature (92. zvezek, Philadelphia, 1973, str. 85), navaja, da stavki, kakršen je ta v Janezu 1:1 in »v katerih pred glagolom nastopa povedkovo določilo z ničtim členom, pomenijo predvsem nekaj kvalitativnega. Kažejo na to, da je logos po svoji naravi theos. Nobene podlage ni za to, da bi povedkovni theos imeli za določnega.« Na 87. strani tega članka pa Harner sklene: »Menim, da je povedkovo določilo v Janezu 1:1 tako izrazito kvalitativno, da tega samostalnika nikakor ne moremo imeti za določnega.«