Ngeren mba Timen sha Mi ken Antakerada u Mkombo u Uma Wase man Tom Wase
MAACI 5-11
“Hanmô u I Sar Nan Ka Lun u Vesen ken a Ven yô, Nana̱ Hingir Wanakiriki Wen”
(Mateu 20:3) Ka kom er ahwa ataankaranyiin nahan yô, a shi a due, a nenge mbagenev, tile sha tembekasua gbilin.
nwtsty icer
Tembekasua
Ityembekasua igen, er tembekasua u i tese heen ne nahan, yange i lu sha kpegbenda. Ashighe kpishi, mbateenkasua ve tar ikyav mbi teen kpishi sha gbenda, je yô, mbi yisa gbenda u karen. Sha nahan yô, ior mba hen ityônya ve fatyô u yamen ikyav mbi kwagh a gbe ve a mi hen ya la, man atsua man ikyav mbi gelashi mbi taver ishe, kua akaa a kô kpaa. Er firiiji u wan akaa a kô ker lu shighe ne ga yô, i gba u ior vea zaan kasua hanma iyange, vea za yamen akaa ne. Nahan or a za kasua u za yamen akaa yô, nan fatyô u zuan a abaver hen mbateenkasua man mbavannya mbagenev, shi mbayev ve numben kera, shi ior ve keghen ér i na ve tom u sha tôndo. Lu hen tembekasua Yesu been ior angev shi Paulu pasen kwagh ye. (Aer 17:17) Kpa mbangeren man Mbafarishi mba moron iyol la yô, ve soo ér ior ve fa ve shi i sughun ve sha ajiir a ken igbar ne.
(Mateu 20:20, 21) Tsô ngô u ônov mba Sebedeu va her a Na a ônov nav, va gure Un inya sha u sônon Un kwagh. 21 A pine un er: Ka nyi i sar uwe? A kaa a Na er: Kaa, ônov av mba uhar mban ve̱ tema a We, u môm ken uwegh ku yanegh, u môm ken ku imesegh sha tartor Wou.
nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 20:20, 21
ônov mba Sebedeu: Inja na yô, ka ngô u apostoli Yakobu man apostoli Yohane je la. Sha kwagh u Marku a er yô, ka Yakobu man Yohane yange ve za hen Yesu ye. Ikyav tese wang ér lu ve jighilii je ve sôn kwagh la ye, kpa ve gema ve sôn un ken ngô ve Salome, u alaghga lu ngô môm vea ngô u Yesu la.—Mt 27:55, 56; Mr 15:40, 41; Yoh 19:25.
u môm ken uwegh ku yanegh, u môm ken ku imesegh: Heen ne, uwegh ku yanegh man ku imesegh cii, tese icivir man tahav, kpa uwegh ku ku hembe tesen icivir hanma shighe cii yô, ka ku yanegh.—Ps 110:1; Aer 7:55, 56; Ro 8:34.
(Mateu 20:25-28) Kpa Yesu yila ve her a Na, kaa er: Ne fa er utor mba ken atôatyev ka ve manger sha a ve, man mbatamen vev kpaa ve eren tahav sha a ve; 26 kpa her a ven yô, i̱ de lu nahan ga; kpa hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen. 27 Man shi hanmô u i sar nan ka lun u hiihii ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen, 28 er Wan u or kpaa A ve, i lu sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom man Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi yô.
nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 20:26, 28
wanakiriki: Shin “ortom.” Ashighe kpishi Bibilo ka i er tom a ishember i ken zwa Grika i di·aʹko·nos la, u ôron kwagh u or u hiden a iyol ijime, u nan gbe uwer u eren tom sha ci u mbagenev ga yô. Ka i er tom a ishember ne u ôron kwagh u Kristu (Ro 15:8), man mbatomov mba Kristu (1Kor 3:5-7; Kol 1:23), man udiakon (Fil 1:1; 1Ti 3:8), kua mbatomov mba hen ya (Yoh 2:5, 9), man mbatomov mba gomoti (Ro 13:4).
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Mateu 21:9) Ikpelaior i zan Un sha hemen man i dondon Un ken ijime, ve gba genger amo, kaan er: Hosana Wan u Davidi, i̱ wuese Un u A ve ken iti i Ter la; Hosana sha Usha mba hemban gban ica la.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 21:9
Hosana: I zua a ishember i ken zwa Grika ne, ken ishemberkwaghôron i ken zwa Heberu, i inja na i lu, “se sôn ser, yima se” shin “se zamber, yima se” yô. I er tom a ishemberkwaghôron ne heen, u zamber a Aôndo ér a yima se shin a na se mhembe; a fatyô u geman i kpaa ér, “se zamber, na se myom.” Shighe kar yô, i gema eren tom a i u sônon Aôndo shi wuese un jimin cii. Ishemberkwaghôron i ken zwa Heberu ne ngi ken Ps 118:25, man ngi vegher u Upasalmi mba Iwuese mba i waan shighe u Paseka hanma shighe yô. Sha nahan yô, a luun shighe ne je, mkaanem mara ma lu hanma or ken ishima. Gbenda môm u Aôndo ungwa msen ne yô, lu u yiman Wan u Davidi sha u nderen un shin mbakpenev. Ken Mt 21:42, Yesu iyolna ôr kwagh ter mkaanem ma ma lu ken Ps 118:22, 23 la, shi pase er ma lu ôron kwagh u Mesiya kpaa.
Wan u Davidi: Ishemberkwaghôron ne ngi pasen tsombor u Yesu a dugh her yô, kua tom u a lu a mi u eren sha ian i Mesiya u i tende zwa a mi la kpaa.
(Mateu 21:18, 19) Tsô ngur hiden ken gar pepe yô, ijen kôr Un. 19 Nengen a itine i tur sha kpegbenda yô, A za hen i kpa A zua a ma ityamegh sha mi ga saa ikya tseegh; A kaa a i er: Mayange ú kera ume atam sha won ga. Tsô kon la maa uma gyoghokoko.
jy-E 244 ¶4-6
Ka I Er Tom a Kon u Tur u Tesen Kwagh u Injaa sha Kwagh u Jighjigh u Nan
Yesu yange kaa ér kon u tur la u uma kera sha ci u nyi? A pase ityôkyaa ken mkaanem nam man, ér: “Mimi je M kaan ne, aluer ne lu a jighjigh u nan man né ta akpelan ga yô, ka kwagh u a er tur ne nahan tseegh né er ga, kpa á lu uwo ne je kpaa, né kaa u ner: Mough, gba shin zegemnger kpaa á lu nahan je. Akaa a ne sôn ken msen cii, né ngohol, aluer nea na jighjigh yô.” (Mateu 21:21, 22) Sha nahan yô, lu hiden kimbir ityôkwagh i vande nan sha kwagh u jighjigh u nan ér, una fatyô u moughon a uwo la.—Mateu 17:20.
Nahan er Yesu na kon la uma kera yô, ngu tesen wang er i gbe u se na Aôndo jighjigh yô. A kaa ér: “Ka nahan man M kaa ne Mer: Akaa a ne sôn sha msen u eren cii, na nen jighjigh ner, ne ngohol un ve, tsô né zua a mi.” (Mr 11:24) Kwagh ne ka ityesen i injaa hen mbadondon Yesu cii! Man kwagh ne hemba lun a inja hen mbaapostoli mbara cii, sha ci u akaa a vihin tsung, a karen jighjigh ve, a lu u ica a gba ga tsô, vea tagher a mi la. Shi kwagh ugen kpa ngu u se hen sha kwagh u jighjigh u nan, ken kon u tur u u uma kera la yô.
Ikyurior i Iserael yange i lu eren kwagh sha ikparashe tseegh, er kon u tur ne nahan. Ikyurior ne ya ikyur a Aôndo, shi sha ashe yô, lu inja er mba kuran Tindi na nahan. Nahan kpa, ikyurior la jimin cii ban a jighjigh u nan shi ume atam a dedoo ga. Wan u Aôndo iyolna je kpa, ve venda un! Sha nahan yô, er Yesu na kon u tur u u ume atam ga la, uma kera yô, lu tesen er kwagh una va kure a ikyurior i banen a jighjigh u nan shi umen atam ga ne la.
Bibilo i ôron
(Mateu 20:1-19) Gadia tartor u Sha ngu er orya u a dugh pepe je sha u keren mbatomov mba vea yar un sule yô. 2 Tsô er a zua zwa a mbatomov mbara sha u nan hanmô ve sule môm sha iyange i môm yô, a kaa a ve er, ve̱ za yar sule. 3 Ka kom er ahwa ataankaranyiin nahan yô, a shi a due, a nenge mbagenev, tile sha tembekasua gbilin. 4 Mbara kpaa A kaa a ve er: Ne kpaa yarem nen sule, man kwagh u akom yô, me na ne. Tsô ve yar. 5 A shi a due iyange sha tembe, man ahwa atar nahan, a shi a er er ashen nahan. 6 Shi ka kom er ahwa ataan aikighe nahan yô, a due a kohol mbagenev atile, a kaa a ve er: Ka nyi man ne shi heen ne gbe tilen gbilin nahana? 7 Ve kaa a na er: Ka sha ci u or tee se tom sha tôndo ga yô. A kaa a ve er: Yô, ne kpaa yarem nen sule. 8 Iyange i been yô, orsule la kaa a wanakiriki na u vesen er: Yila mbatomov mbara, kimbi ve, hii hen mbamasetyô la, za kure sha mbahiihi mbara. 9 Tsô er mbara mba i ôr injar a ve sha shighe u ahwa ataan la za va yô, hanmô ve ngohol gbenger sule. 10 Mbahiihii mbara mba ve yô, ve lu henen er, ve yô, vea ngohol á hemba nahan. Man ve kpaa i na hanmô ve gbenger sule tsô. 11 Mba ngohol yô, ve gba ahon a orya la, 12 ve kaa er: Mbamasetyô mban ve er di tom ihwa i môm tsô, kpa u ver ve a vese vough, se mba se lu homon tom, se ye ican sha oo. 13 Kpa a gema a kaa a ugen ken ve er: Ikar, m nzughul a we ga, ka sule môm se zough zwa sha mi gaa? 14 Tôô kwagh u a lu u wou yô, yem! Ka ishima yam u nan u masetyô ne vough a we. 15 M ngu a ian i eren ishima yam sha kwagh wam gaa? Shin ka vihin we er mo m lu or u iwua yôô? 16 Kape mbamasetyô vea hingir mbahiihii; mbahiihii kpaa vea gema á hingir mbamasetyô la. 17 Tsô Yesu ngur yemen zan sha Yerusalem yô, A kua a mba pue kar uhar mbara, A ta ibalegh a ve sha gbenda, A kaa a ve er: 18 Nenge, se mba zan sha Yerusalem; man á za na Wan u or sha ikev i upristi mba tamen man mbangeren; vea ôr Un ijir i kuugh je, 19 vea na Un sha ikev i atôatyev sha u ve̱ naha Un tar ve̱ gbidye Un akpa, ve̱ mande Un sha terankon kpaa, man sha iyange i sha utar la á nder Un.
MAACI 12-18
“Kuran Atindi a Tamen a Ahar La”
(Mateu 22:36-38) Ortesen, atindi cii ka hanmô ker a lu tindi u tamena? 37 Yesu kaa a na er: Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. 38 Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 22:37
ishima: Ka a er tom a ishember ne sha injakwagh yô, i ôron kwagh u mlu u or u ken atô la jimin cii. Kpa ka a ter ishember ne vea “uma” man “mfe” yô, kwagh u ishember shon i lu ôron la a hemba duen jighilii, nahan ka i hemban ôron kwagh u mbamlu mba or mba ken ishima la, man asaren a nan man mbamnenge mba nan. Asember a atar ne cii, ka ishima man uma kua mfe je la, mba eren tom a a ijiir i môm; mba eren tom a i môm, undun a ahar shin eren tom a ahar, undun i môm la ga. Nahan kwagh ne tese sha gbenda u hemban doon cii, er i gbe u Aôndo una doo se ishima vindi vindi yô.
uma: Shin “mlu wase cii.”
mfe: Inja na yô, ka gbenda u se henen kwagh la je la. Gba kpee u or nana er tom a mhen u nan ve nana fatyô u hingir u fan Aôndo shi seer soon un ye. (Yoh 17:3; Ro 12:1) Ngeren u hiihii u Ruamabera u ken zwa Heberu la, ter asember a atar ne, ka ‘ishima man uma kua agee’ je la, ken Dut 6:5. Nahan kpa, ken Ruamabera u ken zwa Grika la yô, gema ka ishember i “mfe” la, i er tom a mi ken takerada u Mateu ye, ka i “agee” la ga. Alaghga atôakyaa nga kpishi a a ne ve i er tom a asember ne kposo kposo yô. Kwagh u hiihii yô, er ngeren u hiihii u Ruamabera u ken zwa Heberu la, lu a ishember jighilii sha ityough ki ishember i “mfe” la nahan kpa, ashighe kpishi i zua a kwagh u ishember ne i lu ôron la ken ishember i ken Ruamabera u ken zwa Heberu i i tile sha ityough ki “ishima” la. Yange a eren tom a ishima ne sha injakwagh yô, i ôron kwagh u mlu u or u ken atô la jimin cii, kua mhen u nan man mbamnenge mba nan man aeren a nan man akaa a nan soo u eren la cii. (Dut 29:4; Ps 26:2; 64:6; nenge ngeren u henen kwagh a mi ken ivur ne, u a er kwagh u ishima la.) Sha ityôkyaa ne yô, ape ngeren u ken zwa Heberu la, a er tom a ishember i “ishima” la, ashighe kpishi Septuajinta u ken zwa Grika la, ka a er tom a ishember i ken zwa Grika i i lu kwaghmôm a ishember i “mfe” la. (Ge 8:21; 17:17; Anz 2:10; Yes 14:13) Ityôkyaa igen i alaghga i ne ve Mateu a er tom a ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki ishember i “mfe,” i lu ishember i “agee” la ga, shighe u lu teren mkaanem ma ken De 6:5 la yô, ka sha ci u ishember i ken zwa Heberu, i i gem ér “agee” la, ka i fatyô u ôron kwagh u agee a iyolough man mhen u or kpaa cii, hen shighe môm. A lu nyi je kpa, mzough u a lu hen atô u kwagh u asember a ken zwa Heberu man a ken zwa Grika, a lu ôron la, alaghga una wase or u pasen er i hii ve mbangeren Ivangeli ka vea teren kwagh u i er ken Duteronomi la ve, ve er tom a asember kposo kposo yô.
(Mateu 22:39) Man u sha uhar u a lu er un yô, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 22:39
Man u sha uhar: I nger mlumun u Yesu na Orfarishi jighilii la ken Mt 22:37, kpa ken Mt 22:39 yô, Yesu gema ôr kwagh za shimi hemba mpin u Orfarishi pine un la, nahan a ter tindi u sha uhar (Le 19:18), sha u tesen ér atindi a ahar ne cii nga kangenaa, man ka sha a kpa, Atindi cii kua Uprofeti kpaa, ve har ye.—Mt 22:40.
or u nan we ndor a we yô: Inja i ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki “or u nan we ndor a we yô” la jighilii yô, ka “or u nan lu ikyua yô.” Kpa ishember ne ngi ôron kwagh u mba ve dondo ya a vese, ve lu ikyua a vese la tseegh tsô ga, ngi ôron kwagh u hanma or u se lu eren kwagh a nan cii kpaa.—Lu 10:29-37; Ro 13:8-10.
(Mateu 22:40) Ka atindi ahar ne je man atindi kua uprofeti cii ve har sha mi ye.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 22:40
atindi . . . uprofeti: Ishember i “atindi” la, ngi ôron kwagh u ityakerada i Bibilo, hii Genese zan zan Duteronomi. Ishember i “uprofeti” la di, ngi ôron kwagh u ityakerada i uprofeti i ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la. Nahan kpa, ka a ter asember a ahar ne ijiir i môm yô, i fatyô u kaven ér, nga ôron kwagh u Ruamabera u ken Zwa Heberu la jimin cii.—Mt 7:12; 22:40; Lu 16:16.
har: Inja i ishember i ken zwa Grika i tesen ieren, i i til sha ityough ki ishember ne la kpôghôô yô ér, “har sha mi,” nahan i er tom a i heen sha injakwagh u tesen “kwagh u a suur sha ugen shin a til sha ugen” yô. Sha nahan yô, Yesu lu tesen ér, Ruamabera u ken Zwa Heberu la cii har sha dooshima, ka sha Atindi a a lu ker Pue la tseegh tsô ga.—Ro 13:9.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Mateu 22:21) Ve kaa a Na er: Ka u Shisar je. Tsô A kaa a ve er: Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 22:21
Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô: Dugh Mr 12:17 man Lu 20:25 kera yô, ka heen tseegh Bibilo i nger ér Yesu yange ôr kwagh, ter tor u Roma ye. “Akaa a a lu a Shisar” la, wa u tan kpandegh sha ci u ityom i gomoti a lu eren la, kua u nan un icivir shi ungwan imo na akuma akuma la cii ker.—Ro 13:1-7.
Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô: Kwagh ne wa u or civir shi soon Aôndo a ishima i môm, shi ungwan imo na sha hanma gbenda cii.—Mt 4:10; 22:37, 38; Aer 5:29; Ro 14:8.
(Mateu 23:24) Ne mbahemenev mba pirin ashe, ka ne kese imunan kera, ne gema ne mena rakumi je.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 23:24
ka ne kese imunan kera, ne gema ne mena rakumi je: Imunan yange lu môm ken akaauma a lun wang ga, a Mbaiserael nengen ér a hemba ndahar cii yô; ve gema ve nengen rakumi di ér ngu môm ken uzendenya mba hemban kehen cii. (Le 11:4, 21-24) Yesu yange ôr injakwagh ne kehe a mi, kpa awashima na gema lu kposo, sha u tesen ér mbahemenev mbaaduav ka ve kase zarkwagh sha er imunan i de lu sha mi, hôngor ve ga yô, kpa kwagh a kera gba ve sha akaa a vesen a Tindi la ga, nahan ieren ve ne ngi inja er or mena rakumi jimin cii nahan.
Bibilo i Ôron
(Mateu 22:1-22) Yesu gema shi gba ôron ve kwagh sha anzaakaa, A kaa er: 2 Tartor u Sha ngu er tor ugen u a er wan na iniongo i kwasehe. 3 Nahan a tindi mbayev nav er, ve̱ za yila mba i lehe ve iniongo i kwasehe la, kpa lu ve pe van ga. 4 A shi a tindi mbayev mbagenev, a kaa er: Za kaa nen mba i lehe ve mbara ner: Nenge, m yôr iwer cii, i sôngo abua man uicighan av; akaa cii kohol ve. Yô, yar nen iniongo i kwasehe. 5 Kpa ve laha kera, ve yem akaa ve, u môm yar sule na, ugen za kasua na. 6 Mbagenev mbara kôr mbayev mbara, er a ve dang dang man mase wuan ve ye. 7 Nahan tor la yuwe, a tindi akumautya na a za tim mbawuanior mbara, a nande gar ve. 8 Tsô a kaa a mbayev nav er: I yôr iniongo i kwasehe ve, kpa mba i lehe ve yô, ve kuma sha icivir ne ga. 9 Yô, za nen sha akahar a igbenda, mba nea kohol ve cii, lôhô nen ve, ve̱ va hen iniongo i kwasehe. 10 Mbayev mbara za sha igbenda za kohol mba ve zua a ve cii, mbabov man mbadedoo, nahan iyou i iniongo la iv a mbayaren iniongo. 11 Man er tor va nyôr sha u va nengen mba ve yar iniongo yô, a nenge orgen heregh u nan hee riga u iniongo ga yô. 12 Tsô a kaa a na er: Ikar, er nan man u nyer heen a riga u iniongo ga? Kondo un iyol gbong. 13 Tsô tor kaa a mbatomov er: Kange nen un ave kua angahar, gbihi nen ken ime i ken won. Keregh mliam maa lu kua anyi a yan kpaa. 14 Gadia mba i lehe ve yô, ngee tsô, kpa mba i tsough ve yô, mba kpeghee. 15 Tsô Mbafarishi yem, za zua, gba henen er vea er man vea kôr Un a ikaazwa yô. 16 Ve tindi mbahenen vev man Mbaherode her a Na, ve kaa er: Ortesen, se fa U ngu Or u mimi, man U tesen gbenda u Aôndo sha mimi kpaa; U cie ma or ashe ga, gadia U nengen sha mlu u or er nan lu la ga. 17 Yô, kaa ase, U nenge nana, u tan Shisar kpandegh ka sha mi shinii, ka sha mi ga? 18 Kpa Yesu kav ifer ve, A kaa er: Ka nyi ne karen Mo, ne mbaatsereghev? 19 Tesem nen inyaregh ki kpandegh. Ve na Un sule. 20 A pine ve er: ityough kin man kwaghngeren ne ka u ana? 21 Ve kaa a Na er: Ka u Shisar je. Tsô A kaa a ve er: Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô. 22 Er ve ungwa nahan yô, kpiligh ve iyol, ve undu Un, ve yem.
MAACI 19-25
“Za Hemen u Lun Per ken Jijingi ken Ayange a Masejime Ne”
(Mateu 24:12) Man sha ci u mvende u vendan atindi una seer a seer nahan dooshima u mbagenev kpishi una ndôhôr.
it-2-E 279 ¶6
Dooshima
Dooshima u Or Una Fatyô u Ndôhôr. Shighe u Yesu Kristu lu ôron mbahenen nav akaa a lu u aa va er ken hemen la, a pase ér dooshima (shin a·gaʹpe) u ior kpishi mba vea kaan ér ve na Aôndo jighjigh la, una ndôhôr. (Mt 24:3, 12) Apostoli Paulu di kaa ér, ior vea hingir “mba inyaregh ki doo ve ishima” u tesen ikyav ér, se nyôr ken ayange a masejime. (2Ti 3:1, 2) Nahan ikyav tese wang ér, or a fatyô u kera dondon akaawan a vough la ga, shi dooshima u ngise nan lu a mi la kpa, una bee. Sha nahan yô, hingir hange hange u or nana karen dooshima u nan iyol shi nana seer taver un sha u gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo shi sôron uma u nan ér a zua sha akaawan a na.—Ef 4:15, 22-24.
(Mateu 24:39) kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii la yô, kape m-ande u Wan u or kpaa una lu la.
w99-E 11/15 19 ¶5
U Ngu Eren Hanma Kwagh Cii sha Ci u Aôndo Kpa?
5 Yesu Kristu yange ôr kwagh u ashighe a ase a ican ne ér: “Er lu sha ayange a Noa nahan, kape mve u Wan u or kpaa una lu la. Gadia er sha ayange a mngerem ma deemee lu a va ga la ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev, nan kasev ken unoo zan zan ar sha iyange i Noa kar nyôr ken tso la, kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii la yô, kape m-ande u Wan u or kpaa una lu la.” (Mateu 24:37-39) Aluer se mba yan kwagh shi man kwagh akuma akuma yô, kwaghbo ngu sha mi ga, shi ivaa kpa, ka Aôndo iyolna je, yange hii kwagh u i ye. (Genese 2:20-24) Nahan kpa, aluer se nenge ser, akaa a wasen uma, a ior cii ve keren la, nga hingir kwagh u vesen ken uma wase yô, doo u se er msen sha kwagh la. Yehova una fatyô u wasen se sha er se za hemen u veren akaa a Tartor hiihii shi eren kwagh u vough shi eren hanma kwagh cii sha ci na.—Mateu 6:33; Mbaromanu 12:12; 2 Mbakorinte 13:7.
(Mateu 24:44) Nahan yô, ne kpaa kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.
jy-E 259 ¶5
Mbaapostoli Pine Ér I Na Ve Ikyav
Yesu yange kaa a mbahenen nav ér, gba u vea za hemen u lun per shi vea kuran shi vea keghen. Yesu maa sue icintan ne sha u ôron ve injakwagh igen, ér: “Kpa fa nen kwagh ne: Aluer orya una fe shighe u ormbaiv a ve yô, ma a kor, ma a kera lumun er i̱ va pev un iyou ga. Nahan yô, ne kpaa kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.”—Mateu 24:43, 44.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Mateu 24:8) Kpa akaa ne cii yô, ka a ka mhii u ican tsô.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 24:8
ican: Jighilii yô, ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki “ican” la, ngi ôron kwagh u mnyoonom ma kwase ka nan nyôr ker tsung shighe u nan lu maren la. Er i er tom a ishember ne heen u ôron kwagh u hanma mnyoonom shin ican i yan cii nahan kpa, alaghga ngi tesen ér, er kwase ka nana maren ve nan ya ican nahan, kape ican i yan man mbamzeyol vea lu seer a seer shi vea lu hemban vihin cii shi vea za hemen shighe gôgônan cii ve shighe u zegecan la je la, er i ôr ken Mt 24:21 nahan.
(Mateu 24:20) Yô, er nen msen, ayem a en a̱ de lu sha shighe u fam ga, sha iyange i memen kpaa ga.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 24:20
shighe u fam: Hen shighe u ura ka u nôôn kpoghuloo shi mngerem ma kuan kpishi shi wuhe u kôr tsung ne, a lu ican kpishi u zan zende shi zuan a kwaghyan man ijiir i tsan.—Ese 10:9, 13.
Iyange i Memen: Sha uharegh er Yudia nahan, atindi a yange i wa sha kwagh u Iyange i Memen la na yô, i taver ior u zan zende u icaa shi tôôn ikyav; shi yange i wuhe ihindagar sha Iyange i Memen.—Nenge Aer 1:12 man Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la vegher u sha 16.
Bibilo i Ôron
(Mateu 24:1-22) Yesu due ken tempel, gba yemen. Tsô mbahenen Nav va her a Na sha u va tesen Un ayou a tempel la. 2 Kpa Yesu kaa a ve er: Ne nenge akaa ne cii kpa? Mimi je M kaan ne ne, iwen i môm tsô kpaa i á de i i̱ lu sha igen ngi ga á yôhôr a ca ca. 3 Tsô za tem sha uwo u Olev yô, mbahenen va her a Na, ve tseegh, va kaa er: Kera kaa ase se yôô, ka hanma shighe man akaa ne aa ere? Man ka nyi ia lu ikav i sha mve Wou la man i mkurtara? 4 Yesu gema kaa a ve er: Ver nen ishima, ma or nana̱ de tsughun ne ga. 5 Gadia ior kpishi vea va ken iti Yam, vea kaan er: Ka mo Kristu je ne; vea tsugh ior kpishi. 6 Man shi né ungwa kwagh u utya man igwa i utya kpaa; yô, ver nen ishima, ishima i̱ de nyian ne ga; gadia akaa ne yô, aa er keng, kpa mkur una lu a kuma ga. 7 Gadia ikurior igen ia mough ityav a ikurior igen; tartor ugen kpaa ua mough ityav a tartor ugen; ijen ia gba man ityartenger ia lu sha ajiir kposo kposo. 8 Kpa akaa ne cii yô, ka a ka mhii u ican tsô. 9 Hen zum la vea na ne ken ican, vea wua ne kpaa; akuraior cii aa kôr ne ihom sha ci u iti Yam. 10 Hen shighe la ior kpishi vea nôngo gbev vea hingir mbanengen ayol a ve mker, vea kôr ayol a ve ihom kpaa. 11 Man shi uprofeti mba aiev kpishi vea za va, vea tsume a ior kpishi. 12 Man sha ci u mvende u vendan atindi una seer a seer nahan dooshima u mbagenev kpishi una ndôhôr. 13 Kpa or u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan á yima nan ye. 14 Man Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye. 15 Zum u nea nenge kwaghndôhôrshima u nan mtim u profeti Daniel ôr kwagh na la, er lu tilen ken icighanjiir yô, (or u ôron kwaghngeren ne nana̱ ver ikav) 16 zum la, mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo. 17 U nan lu sha tor kpaa, nana̱ de hongo sha u tôôn ikav mbi ken iyou i nan ga; 18 man shi u nan lu ken ityev kpaa, nana̱ de hidi sha u za tôôn riga u nan ga. 19 Kasev mba lun iyav man mbalun a ônov ikum hen ayange la yô, kwagh á tser ve. 20 Yô, er nen msen, ayem a en a̱ de lu sha shighe u fam ga, sha iyange i memen kpaa ga. 21 Gadia zum la zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga yô, man mayange kpaa ia kera shi er nahan kpaa ga. 22 Man ka er i pande ayange la kera yô, gayô, ma i yom ma or ga; kpa sha ci u uicuwanmbaiorov yô, á pande ayange la kera.
MAACI 26–AIPOR 1
“Kuran Nen”
(Mateu 25:1-6) Tartor u Sha ua lu inja er anuunaukase pue, a a tôô amenger a ve, ve due sha u za keghen orkwasehe gbenda. 2 Mba utaan ken ve lu mbalanenkwagh, mba utaan yô, lu mbafankwagh. 3 Gadia mbalanenkwagh mbara, er ve tôô amenger a ve yô, ve kera tôô mkurem kpaa ga. 4 Kpa mbafankwagh mbara yô, tôô asegh a mkure a ve a amenger a ve imôngo. 5 Tsô er orkwasehe timbir u van yô, ve cii ve meer mnyam, ve yav. 6 Kpa ka kom atôutu yô, i ungwa angwe u orkwasehe er: Orkwasehe ngu van, due nen za kegh nen un gbenda!
(Mateu 25:7-10) Nahan anuunaukase la cii nder, gba sôron amenger a ve. 8 Mbalanenkwagh mbara kaa a mbafankwagh la er: Pande nen se mkurem enem man, gadia amenger ase nga pirin. 9 Kpa mbafankwagh mbara gema kaa er: Alaghga maa kuma se a ven imôngo ga. Guda yô, za nen hen mbateen, za yam nen ma enem. 10 Tsô mba ngur yemen sha u za yamen yô, orkwasehe za va; mba ve wa ago iyol la ve nyôr a na imôngo ken iyou i iniongo i kwasehe maa i wuhe hunda.
(Mateu 25:11, 12) Ken masejime la yô, anuunaukase agen la kpaa shi va, va kaa er: Tere Tere, shi bugh se ga! 12 Kpa a gema a kaa er: Mimi je, m kaan ne ne, m fa ne ga.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Mateu 25:31-33) Kpa zum u Wan u or Una va sha iengem Na a mbatyomov mba Shaav cii a Na imôngo yô, zum la Una tema sha ikyônough Nagh ki torough ki engem la; 32 á kohol akuraior cii sha ishigh Nagh, Una pav ve kposo er orkuranilev ka nan pav iyôngo a ivo nahan. 33 Una ver iyôngo ken uwegh Nagh ku yanegh, kpa ivo yô, Una ver i ken uwegh Nagh ku imesegh.
(Mateu 25:40) Tsô Tor la Una gema Una kaa a ve er: Mimi je M kaan ne ne, er ne er a mô gen u ken anmgbianev Av mba hemban gban ijime mban nahan yô, ka Mo je ne er a Mo nahan ye.
Bibilo i Ôron
(Mateu 25:1-23) Tartor u Sha ua lu inja er anuunaukase pue, a a tôô amenger a ve, ve due sha u za keghen orkwasehe gbenda. 2 Mba utaan ken ve lu mbalanenkwagh, mba utaan yô, lu mbafankwagh. 3 Gadia mbalanenkwagh mbara, er ve tôô amenger a ve yô, ve kera tôô mkurem kpaa ga. 4 Kpa mbafankwagh mbara yô, tôô asegh a mkure a ve a amenger a ve imôngo. 5 Tsô er orkwasehe timbir u van yô, ve cii ve meer mnyam, ve yav. 6 Kpa ka kom atôutu yô, i ungwa angwe u orkwasehe er: Orkwasehe ngu van, due nen za kegh nen un gbenda! 7 Nahan anuunaukase la cii nder, gba sôron amenger a ve. 8 Mbalanenkwagh mbara kaa a mbafankwagh la er: Pande nen se mkurem enem man, gadia amenger ase nga pirin. 9 Kpa mbafankwagh mbara gema kaa er: Alaghga maa kuma se a ven imôngo ga. Guda yô, za nen hen mbateen, za yam nen ma enem. 10 Tsô mba ngur yemen sha u za yamen yô, orkwasehe za va; mba ve wa ago iyol la ve nyôr a na imôngo ken iyou i iniongo i kwasehe maa i wuhe hunda. 11 Ken masejime la yô, anuunaukase agen la kpaa shi va, va kaa er: Tere Tere, shi bugh se ga! 12 Kpa a gema a kaa er: Mimi je, m kaan ne ne, m fa ne ga. 13 Yô, kuran nen gadia ne fa iyange shin ihwa kpaa ga. 14 Gadia ka er or u a lu yemen tar ugen u icaa; tsô a yila mbatomov nav a wa ve inyaregh nagh sha ikev. 15 A na ugen talenti utaan, ugen la uhar, man ugen la môm; hanmô ve sha agee a nan; tsô maa a yem zende na. 16 Nahan un u i na un talenti utaan la, yem za er kasua a mi, zua a mtsera utalenti mbagenev utaan. 17 Kape u a ngohol uhar la kpaa, a zua di a mtsera sha mi uhar. 18 Kpa u a ngohol môm la yô, a za time ihungwa shin inya, yer inyaregh ki ter na la shimi. 19 Tsô ka tse gbang yô, ter u mbatomov mbara za hide, ôr iyenge i inyar a ve. 20 U a ngohol talenti utaan la za ve yô, va a talenti mbagenev utaan, a kaa er: Tere, ka talenti utaan mba iyange u nam ne; yô, nenge ase, m shi m zua a talenti mbagenev utaan sha mi. 21 Tsô ter na kaa a na er: Doo yum, we ortom u injaa u jighjigh, u er jighjigh sha akaa a kpeghee, nahan me ver u sha akaa kpishi. Nyôr ken iember i teru. 22 Shi un u a ngohol talenti uhar la kpaa; za va, va kaa er: Tere, yange u nam talenti uhar; yô, nenge ase, m shi m zua a talenti uhar; sha mi. 23 Ter na kaa a na er: Doo yum, we ortom u injaa, u jighjigh, u er jighjigh sha akaa kpeghee; nahan me ver u sha akaa kpishi. Nyôr ken iember i teru.