“Kuran Nen”—Shighe U Ôron Ijir Kuma Ve!

Akaa a i er ken kwaghngeren ne har sha antakerada u Kuran Nen! u yange i due a mi sha mkohol u vesen u í kumba sha ajiir kposo kposo sha tar jimin cii ken inyom i 2004 zan zan peregh inyom i 2005 la.

“Kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga.”—Mateu 24:42.

 1, 2. Yesu kar mve na sha nyi?

ALUER ú fa wer ormbaiv ngu ningir hen haregh wou keren ya u una nyôr a ii nahan, ú er nena? Ú lu tsevaa sha er ú kura ior ou kua akaa a ou kpaa yô. Ú er nahan sha ci u ormbaiv ngeren or washika yôôn mve na ga. Ka nan va ken myer, shighe u ior ve ver ishima ga yô.

² Yesu yange ôr kwagh u ormbaiv ken anzaakaa a na acin imôngo. (Luka 10:30; Yohane 10:10) A ta se icin sha akaa a a er sha shighe u mkur man sha shighe u mve na u va timin mbaaferev una zulum la, a kaa ér: “Yô, kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga. Kpa fa nen kwagh ne: Aluer orya una fe shighe u ormbaiv a ve yô, ma a kor, ma a kera rumun er i̱ va pev un iyou ga.” (Mateu 24:42, 43) Nahan, Yesu kar mve na sha mve u ormbaiv ka nan va aburabur la.

 3, 4. (a) Aluer se mba wan icintan i Yesu ikyo yô, ka nyi se lu erenee? (b) Ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh nee?

³ Injakwagh i Yesu ne ngi sha inja kpen kpen, gadia or môm fa iyange i una va jighilii ga. Yesu vande ôron kwagh ugen ken kwaghôron na u profeti ne, wener: “Kpa kwagh u iyange la man shighe la yô, ma or fa ga, shin mbatyomov mba Shaav shin Wan kpaa ga, saa Ter tseegh.” (Mateu 24:36) Nahan Yesu wa ior mba lu lamen a ve la kwagh ér: “Kohol nen iyol.” (Mateu 24:44) Hanma shighe u Yesu una va sha u va ôron ijir i Yehova cii kpa, mba ve lu wan icintan na ne ikyo yô vea kohol iyol, vea lu eren akaa cii sha inja.

⁴ Mbampin mba hange hange gema due sha kwagh ne ve: Icintan i Yesu ne ngi sha ci u mba ve fe Aôndo ga tseegh shinii, shin doo u Mbakristu mba mimi kpa vea ‘kuranaa’? Er nan ve i hingir torough torough u se ‘kuranaa,’ man se er kwagh ne nena?

Icintan ne Ngi sha ci u Unô?

 5. Er nan ve se fe ser kwaghwan u “kuran nen” la ngu sha ci u Mbakristu mba mimi?

⁵ Sha mimi yô, mve u Ter una lu ior i tar ne er mve u ormbaiv nahan. Gadia mba tan ve icin sha kwagh u una va tser ve la kpa icile tsô tenger ve ga. (2 Peteru 3:3–7) Kpa, Mbakristu mba mimi di ye, ve kpa mve la una lu ve nahana? Ngise apostoli Paulu nger mbananjighjigh a na imôngo wener: “Ne ayol a en ne fa doo doo, iyange i Ter ngi van er ormbaiv ka nan va tugh nahan.” (1 Mbatesalonika 5:2) Se mba a akpelan ken ishima sha kwagh u mve u “iyange i Ter” ga. Er se fe ser ngi van yô maa se mem u kuran shinii? Fa wer, Yesu lu ôron kwagh u mve na a mbahenen nav, nahan a kaa a ve ér: ‘Ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.’ (Mateu 24:44) Zum u Yesu wa mbahenen nav kwagh ér ve vande keren Tartor la kpa a kaa a ve ér: ‘Kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la, man Wan u or Una va ye.’ (Luka 12:31, 40) Nahan kwagh ne tese wanger wanger ér ka mbadondon Yesu jighilii je Yesu lu kaan a ve ér ve “kuran” ga zee?

 6. Er nan ve i gbe u se ‘kuranaa’?

⁶ Er nan ve i gbe u se “kuran” shi se ‘kohol iyolo’? Yesu pase ér: “Ior ihiar vea lu ken ityev, á tôô u môm á undu u môm; kasev uhar vea lu wuan uwua sha nase; á tôô u môm á undu u môm.” (Mateu 24:40, 41) Mba vea kohol iyol a lu keghen la cii “á tôô” ve, shin á yima ve zum u a tim mbafanaôndoga la. Mbagenev di “á undu” ve, vea tim, sha ci u mba eren kwagh sha asema a ve. Alaghga mba ve vande fan mimi kpa ve de u kuran la kpa á undu ve.

 7. Er se fe shighe u mkur ga yô, kwagh ne na se ian i eren nyi?

⁷ Er se fe iyange i mkur u tar ne ga yô, kwagh ne gema na se ian i tesen ér se mba civir Aôndo a awashima u dedoo. Sha nena yô? Alaghga ka se inja er mtim u tar ne ngu timbir nahan. Kwagh er vihi yô, Mbakristu mbagenev mba i lu ve nahan yô kera mba a gbashima sha tom u Yehova ga. Kpa, er se tsegh ayol a ase sha ci u Yehova yô, kwagh ne tese ér se na ayol a ase jimin cii ser se civir un. Mba ve fe kwagh u Yehova yô, fa ér aluer ashe va nyian cii ve or tese gbashima yô una lumun a imba gbashima la ga. Un nengen er ishima i or i lu yô.—1 Samuel 16:7.

 8. Mdoo u Yehova a doo se ishima la ka a mgbegha se u kuran nena?

⁸ Er Yehova a doo se ishima sha mimi yô, doo se tsung u eren ishima na. (Pasalmi 40:8; Mateu 26:39) Shi se soo u civir Yehova gbem sha won kpaa. Ishimaveren i se lu a mi u civir un gbem sha won ne ka kwagh u injaa, shin er alaghga a gba u se kegh a hemba er se ver ishima nahan kpaa. Kpa ityôkyaa i vesen i se kor yô ka sha ci u iyange i Yehova la ka kwagh u vesen u una er sha u kuren awashima na yô. Isharen i vough i se lu a mi i eren ishima i Aôndo la mgbegha se u dondon kwaghwan u Mkaanem nam, shi Tartor na kpa ngu se kwagh u hiihii. (Mateu 6:33; 1 Yohane 5:3) De se nenge nen er se kuran ve, mkor wase la una bende a gbenda u se eren kwagh shi se eren uma ayange ayange kpaa yô.

Uma Wou Ver Ishigh Han Jimi?

 9. Er nan ve i hingir torough torough u ior mba tar ne vea fa kwagh u ashighe ase nee?

⁹ Nyian ne ior kpishi kav er mbamzeyol mba vesen kua akaa a kpilighyol a lu eren ayange ayange yô, shi alaghga pe uma ve a ver ishigh la doo ve ga. Kpa, ve fa inja i akaa a a lu eren ken tar ne je kpa? Ve fa er se lu ken ayange a ‘mkurtar’ kpa? (Mateu 24:3) Ve fa er ieren i or wan iyol i nan ikyo tseegh man ipila man aeren a vendan Aôndo a a dumbur hegen ne cii á tese ér se mba “ken ayange a masejime” kpa? (2 Timoteu 3:1–5) Hingir torough torough u ior vea fa inja i akaa ne cii, shi vea fa ape uuma vev ve ver ishigh kpaa.

10. Ka nyi i gbe u se er keng ve se kuranaa?

¹⁰ Se yô se mba eren nena sha kwagh u ashighe ase nee? Hanma iyange yô, ka i gba u se er akaa a a bende sha tom wase man mkpeyol wase kua tsombor wase man mcivir wase yô. Se fa kwagh u Bibilo i er yô, shi se mba nenge u eren sha mi kpaa. Kpa, doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘M de mer akaa a nyian ishima a uma a̱ danem shinii? M ngu den mer kwaghfan u taregh man mhen u ú a̱ bende a gbenda u m eren kwagh yôô?’ (Luka 21:34–36; Mbakolose 2:8) Gba u se za hemen u tesen ser se suur sha Yehova a ishima yase cii, se yier sha mkav wase ga. (Anzaakaa 3:5) Aluer se mba eren nahan yô, se “kôr ave sha uma u a lu uma jim la”—ka uma u tsôron ken tar u he u Aôndo je la.—1 Timoteu 6:12, 19.

11–13. (a) Kwagh u yange er ngise ngise sha ayange a Noa la tese se nyi? (b) Man u sha ayange a Loti la di tese se nyi?

¹¹ Bibilo ngi a akav a tan se icin kpishi a a wase se u kuran yô. Nenge ase kwagh u yange er sha ayange a Noa la. Aôndo yange ta ior icin ica gba cii ve mase timin tar u sha ayange la ye. Kpa dugh Noa man ya na kera yô, mbagenev cii ver ishima ga. (2 Peteru 2:5) Yesu ôr kwagh ve ér: “Er lu sha ayange a Noa nahan, kape mve u Wan u or kpaa una lu la. Gadia er sha ayange a mngerem ma deemee lu a va ga la ve lu yan akaa, man akaa, eren kasev, nan kasev ken unoo zan zan ar sha iyange i Noa kar nyôr ken tso la, kpa ve fa ga zan zan mngerem ma deemee va, va kuwa a ve cii la yô, kape m-ande u Wan u or kpaa una lu la.” (Mateu 24:37–39) Kwagh ne tese se nyi? Aluer mô wase nan de akaa a iyolough, kua akaa a a lu a injaa je kpaa, nga yangen nan u eren akaa a ken jijingi, a Aôndo a kaa ér se ver á hiihii ken uma wase la yô, doo u imba or la nana hide a hen sha kwagh u uma u nan dedoo.—Mbaromanu 14:17.

¹² Shi nenge ase kwagh u ngise er sha ayange a Loti la kpaa. Gar u Sodom, u Loti tema ker a tsombor na la lu gar u lun a inyaregh kpishi, kpa dang gema ngee ker. Yehova tindi mbatyomov nav ér, ve̱ za tim ijiir la. Kpa, cii man ve̱ tim i yô, ve kaa a Loti man tsombor na ér ve̱ yevese ve due gar u Sodom imbusu, ve̱ de gem ashe ijime ga. Mbatyomov mban taver ve ishima, tsô ve yevese ve undu gar ne. Kpa ikyav tese ér ishima lu kwase u Loti sha ya ve u ve undu ken Sodom la. Tsô á hemba ato, á gema ashe ijime, nahan a kpe. (Genese 19:15–26) Yesu tsenga tan se icin sha kwagh u a lu van ken hemen yô, a kaa a vese ér: “Umbur nen kwagh u kwase u Loti la.” Se mba wan icintan ne ikyo je kpa?

¹³ Mba yange ve ungwa icintan i Aôndo cii ve war ishôm. Ken ve yô lu Noa man tsombor na kua Loti vea ônov nav mbakasev. (2 Peteru 2:9) Se mba veren ishima sha akaa a ngise, a a lu icintan hen avese ne, shi loho u myom u akaa ne á lu a mi sha ci u hanma or u perapera a doo nan ishima la kpa ngu taver se ishima. Kwagh ne wase se u lun a ishimaveren a akpelan a tan shio ser, Aôndo una kure ityendezwa na i á er wener una va a ‘usha mba hev man tar u he u perapera una tema ker’ la.—2 Peteru 3:13.

‘Shighe u Ôron Ijir Kuma Ve’!

14, 15. (a) “Shighe” u ôron ijir la ka shighe u eren nyi? (b) U ‘cian Aôndo shi nan un icivir’ la wa nyi kere?

¹⁴ Er se lu kuran nahan, ka akaa a nyi se lu veren ishima ser aa eree? Takerada u Mpase ôr se er awashima u Aôndo una kure sha adondo adondo yô. Aluer se soo ser se kohol iyol yô, gba u se er kwagh u ú kaa ér se er la. Mkaanem ma profeti ma ú er la pase se akaa a a er ken “iyange i Ter,” i i hii shighe u Kristu tema tor sha ken inyom i 1914 la. (Mpase 1:10) Mpase ôr se kwagh u ortyom u i ne un “Icôronloho u Dedoo u yôôn” la. Ngu yôôn sha zegeimo ér: “Cia nen Aôndo, na nen Un icivir gadia shighe Na u ôron ijir kuma ve.” (Mpase 14:6, 7) “Shighe” u ôron ijir ne ngu tiônôô; ka shighe u a yôô ajiraôron a Aôndo shi á ôr ajir aa takerada u profeti ne u pase kwagh sha mi la kpaa. Se mba ken shighe shon hegen.

¹⁵ Cii man shighe u ijirôron la a kure yô, i wa se kwagh ér: “Cia nen Aôndo, na nen Un icivir.” Ikyav i kwagh ne ér nyi? Doo u mcie u cian Aôndo sha mimi la una mgbegha se u palegh ifer. (Anzaakaa 8:13) Aluer se mba nan Aôndo icivir yô, se ungwa imo na a ishima yase i môm. Nahan se tume ityough eren akaa agen, se de ser a̱ yange se u ôron Bibilo, i i̱ lu Mkaanem nam la nduuruu ga. Shi se nenge kwaghwan na u a kaa ér se̱ zaan mbamkombo mba Mbakristu la ashe ashe ga. (Mbaheberu 10:24, 25) Ian i civirigh i se lu a mi i yôôn loho u dedoo u Tartor u Aôndo u sha ikyev i Mesiya la kpa ia doo se ishima, nahan se yôôn ú sha gbashima. Shi se suur sha Yehova a ishima yase cii, se ver a ver shighe u suur sha na ga. (Pasalmi 62:8) Er se fe ser Yehova ka Tor u hemban sha won cii yô, se wa ayol a ase sha ikyev i hemen na a mkighir shio. Ú ngu cian Aôndo sha mimi shi nan un icivir sha igbenda i i ter sha heen ne cii kpa?

16. Er i er ken takerada u Mpase 14:8 nahan, se fatyô u kaan ser i ôr Zegebabilon ijir kera kpaa nena?

¹⁶ Mpase ityough 14 seer pasen akaa a a er sha shighe u ijirôron la yô. I hii ôron kwagh u Zegebabilon u a lu zegetartor u kwaghaôndo u aiegh la ér: “Ortyom u Sha ugen u sha uhar kpaa dondo, lu kaan er: A yôhôr ve, Zegebabilon . . . yôhôr ve.” (Mpase 14:8) Sha ishigh ki Aôndo yô, Zegebabilon yôhôr kera kpaa. Ken inyom i 1919 la i sagh mbatomov mba Yehova mba i shigh ve mkurem la ken ikyangenev mbi atesen man aeren a Zegebabilon aa a tulugh a iniongoior man akuraior anyom udubu imôngo hegen la i tuhwa. (Mpase 17:1, 15) Nahan hii sha shighe la je ve na ayol a ve sha u suen mcivir u mimi kpoghuloo. Mba pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo sha tar jimin cii zan zan hegen.—Mateu 24:14.

17. Kanyi i gbe u se er sha er se due ken Zegebabilon kera?

¹⁷ Kpa ka ijirôron i Aôndo una ôr Zegebabilon cii ne ga. Ica a gba ga tsô a mase timin un kera. (Mpase 18:21) Ka nahan ve, Bibilo i lu wan ior kwagh kaan ér: “Due nen ken [Zegebabilon] kera sha er né nyôr nongo sha asorabo a na ga” ye. (Mpase 18:4, 5) Se due ken Zegebabilon kera nena? Ú ngu wer ka u se de u kohol imôngo a kwaghaôndo u aiegh tseegh ga. Gba u se wa ikyo sha aeren a na kpaa, gadia a nungwa sha uiniongo mba vesen mba ior ve eren kua gado u ior man idya i ior ve eren kpoghuloo la, shi nga ken ugurgurmbaakaav mba ve lu seer a seer, mba ve kough kwagh u mbaimev sha mi la. Shi a nungwa sha akaa agen kposo kposo kpaa. Gba u akaa a se eren la man asaren a ase kpaa aa tese ér se pav a Zegebabilon sha hanma gbenda cii shi se pav a na sha mimi, ka sha nahan man se kôr cio u kuran ye.

18. Kwagh u Mpase 14:9, 10 a er la na yô, Mbakristu mba ve lu tsevaa mba palegh nyi kwagha?

¹⁸ Mpase 14:9, 10 ôr se kwagh ugen sha kwagh u ‘shighe u ôron ijir’ la. Ortyom ugen kaa ér: “Aluer anti or nana civir inyam man eev mbu i shi nana ngohol ikav sha icul shin sha uwegh ku nan yô, nan kpaa nana ma wain u iyugh i Aôndo.” Sha ci u nyi? Sha ci u ‘inyam la man eev mbu i’ tile sha ityough ki hemen u uumace mba hendan a mtemtor u Yehova. Mbakristu mba lun tsevaa cii mba eren kwagh sha ikyo i wan tsung sha er anza ve shin aeren a ve aa tese ér ve ngohol ikyav sha atsul a ve i̱ tesen ér mba ikpan i mba hendan kwagh a mtemtor u hemban sha won cii u Aôndo u mimi la ga yô. Mbakristu fa er Aôndo a ver Tartor na sha kera kpaa yô, shi ve fa ér ua tim ityartor i uumace cii, ua gema a lu gbem sha won.—Daniel 2:44.

De Gbe Uwer u Eren Kwagh Torough Torough Ga!

19, 20. (a) Er mkur a lu zulum yô, se fa keng ser Satan una nôngo ér una er nyi? (b) Doo u se kange ishima ser se er nyi?

¹⁹ Er mkur a lu zulum yô, mbamzeyol man ameen kpa aa lu seer a seer. Er se lu ken tar u tse ne shi se ayol a ase kpa se yen yô, ambaakaa er mkpeyolga man iyolbeen man ku u or wase man ishimavihin nahan nga tseren se, kua iyol i ka i kpe se zum u ka sea pase ior Mkaanem ma Aôndo ve vea kegh ato a vese ga la, man akaa agen kpaa. Mayange i de hungur we er i doon Satan u yaren tom a mbamzeyol asev sha u tulen se ér se de u pasen loho u dedoo shin se de u dondon atindi a Aôndo nahan ga. (Mbaefese 6:11–13) Hegen ka shighe u se hungur er ayange ase ne a lu a eren kwagh torough torough nahan ga!

²⁰ Yesu yange fa ér mbamzeyol vea va sha avese kpishi mba aluer se kôr ityough ga yô se yina ishima yô, nahan a wa se kwagh ér: “Kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga.” (Mateu 24:42) Yô, se lu nen tsevaa, se fa nen kwagh u ashighe a se lu ker hegen ne. Se ver nen ishima sha er se gba ken ayom a Satan a aa na se hide ijime shin se undu mimi la ga yô. Se kange ishima se hemba pasen nen loho u dedoo u Tartor u Aôndo sha gbashima man sha ishima i taver kpaa. Sha mimi yô, i de hungur se er ashighe ne a lu a torough torough nahan ga, shi se wa nen icintan i Yesu a kaa ér se “kuran” la kpa ikyo. Aluer se mba eren nahan yô, se na Yehova icivir shi se lu ken mba una ver ve gbem sha won la kpaa.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Er nan ve se fe ser kwaghwan u Yesu a we ér se “kuran” la ngu sha ci u Mbakristu mba mimi?

• Ka akav a ken Bibilo a tan se icin a nyi aa wase se u ‘kurana’?

• Shighe u ôron ijir ka shighe u nyi, man i taver se ishima ér se er nyi cii man shighe shon una kuree?

[Picture on page 19]

Yesu kar mve na sha mve u ormbaiv

[Picture on page 20]

Mtim u Zegebabilon zulum

[Pictures on page 21]

Se kange nen ishima se pase nen kwagh sha gbashima man sha ishima i taver i̱ hemba ave a tse