“Kuran Nen”!

“Kwagh u M kaan ne ne, M ngu kaan ior cii Mer: Kuran nen.”—MARKU 13:37.

 1, 2. (a) Ka kwaghfan u nyi orgen yange hen sha kwagh u mkor u kuran akaa na laa? (b) Kanyi se hen ken injakwagh i ormbaiv i Yesu pase sha kwagh u lun per kuran laa?

YANGE Juan ver akaa na a injaa hen ya na. Á koso akaa ne shin ityô gambe na—ape hen wener ka ijiir i hemban doon i una koso kwagh ken iyou na yô. Nahan kpa, er un vea kwase na ve lu yaven hen tugh mbu genegh yô, ormbaiv nyôr ken iyou ve i tsan la. A̱ shi nan kpa, ormbaiv la yange lan ape una ker kwagh a za ga. Tsô á tôô akaa a injaa a yange Juan koso shin ityô gambe la ving ving shi á dugh inyaregh ki yange wa ken anakwati u ken imbusu tebul na u yange lu hen kpe gambe na la. Kpernan sev mbu aven yô, Juan mase kaven er iv mbu nyer ve nahan. Kwagh ne nyoon un je gande, á zua kwaghfan sha kwagh ne u una hungur a mi mayange ga yô, ér: Or u nan hungur mnyam nana fatyô u kuran akaa a nan ga.

² Kwagh ne ngu mimi nahan sha akaa a ken jijingi kpaa. Aluer se gba mnyam yô, se fatyô u kuran ishimaverenkeghen yase man jighjigh u nan wase ga. Sha nahan yô, Paulu wa kwagh wener: “Se kera hungur nen mnyam er mbagenev nahan ga, se lu nen per geng ge geng.” (1 Mbatesalonika 5:6) Yesu yange ôr injakwagh i ormbaiv sha u tesen er i lu hange hange u lun per yô. Yange pase akaa aa a za hemen cii man mve na u va lun Orjir la, tsô a ta icin wener: “Yô, kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga. Kpa fa nen kwagh ne: Aluer orya una fe shighe u ormbaiv a ve yô, ma a kor, ma a kera rumun er i̱ va pev un iyou ga. Nahan yô, ne kpaa kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.” (Mateu 24:42-44) Ormbaiv nan tsenge yôôn mve u nan ken hemen ga. Ka nan ver ishima ér nana va sha shighe u or môm tsô nan hen ér nan ngu van ga la. Er Yesu yange ôr nahan, kape mkur u tar ungun ne kpaa una va “hen shighe u [se] ver ishima ga je la.”

“Kuran Nen, Tile Nen Dông sha Jighjigh u Nan”

 3. Yesu yange yar tom a injakwagh i mbatomov mba ve lu keghen shighe u ter ve una hide iniongo i kwasehe la sha u tesen er i lu hange hange u kuran nena?

³ Yesu tôô Mbakristu kar sha mbatomov mba ve lu keghen shighe u ter ve una hide iniongo i kwasehe la ken mkaanem nam ma i nger ken Ivangeli i Luka la. Gba u vea lu tsevaa sha er zum u una hide la vea lu per her u keghen un gbenda yô. Yesu kaa sha gbenda shon môm nahan wener: “Ka hen shighe u ne ver ishima ga la, man Wan u or Una va ye.” (Luka 12:40) Alaghga mbagenev mba ve civir Yehova anyom a kar imôngo hegen yô ishima ia kera taan ve kwe sha kwagh u ashighe a se lu ker ne ga. Alaghga je yô vea kaa ken ishima ér ka ve inja er mkur ngu a mgbôghom ga nahan. Kpa imba mhen ngin nahan ia fatyô u tôôn se ishima sha akaa a ken jijingi kera geman veren sha akaa a yolough aa a na se gba meer mnyam ken jijingi la.—Luka 8:14; 21:34, 35.

 4. Ka vangertiôr u nyi una mgbegha se u kurana, man Yesu yange tese kwagh ne nena?

⁴ Se fatyô u henen kwagh ugen ken injakwagh i Yesu la. Shin er mbatomov mbara yange ve fa ihwa i ter ve una hide ga nahan kpa, ka keng je yange vea fa tugh mbu una hide la. Luun er yange vea hen ér alaghga ter ve una hide ken tugh mbu genegh kposo yô, yange ma taver ve u lun per tugh mbura jimin cii. Kpa lu nahan ga, gadia ve fa tugh mbu una hide yô, nahan kwagh ne taver ve ishima u lun per. Sha gbenda shon môm, akaaôron a profeti a ken Bibilo pase wanger wanger ér se mba ken shighe u mkur; kpa akaaôron ne pase se iyange shin ihwa i mkur jighilii ga. (Mateu 24:36) Jighjigh u se ne ser mkur ngu van ne wase se u kuran, kpa aluer se mba a vangertiôr ser mimi je iyange i Yehova i mgbôghom yô, ishima ia hemba mgbeghan se u kuran.—Sefania 1:14.

 5. Se fatyô u yaren tom sha kwaghwan u Paulu a we ér se “kuran” la nena?

⁵ Er Paulu lu ngeren washika hen Mbakorinte yô, a wa kwagh nahan wener: “Kuran nen, tile nen dông sha jighjigh u nan.” (1 Mbakorinte 16:13) Een, i̱ zua mkor u se kuran la sha mtil wase u tilen dông sha jighjigh u nan u Mbakristu la. Se fatyô u kuran nena? Ka sha u zuan a mfe u Mkaanem ma Aôndo u a ze shimi la. (2 Timoteu 3:14, 15) U lun a ieren i dedoo i henen kwagh sha tseeneke wase shi zan mbamkombo nduuruu la ngu a wase u taver jighjigh wase u nan, shi u lun a iyange i Yehova ken ishima hanma shighe la ka vegher u hange hange u jighjigh wase u nan. Nahan aluer se mba hiden henen sha ikyav i ken Ruamabera i i̱ tese ér se mgbôghom a mkur u tar ungun sha ashighe ashighe yô, kwagh ne una wase se u hungur a umimi mba hange hange mba sha kwagh u mkur u a lu van ne ga.a Shi doo u se ver ishima sha akaa a a lu eren zan hemen ken tar vough vough a a lu kuren akaaôron a profeti a ken Bibilo la. Anmgbian ugen ken tar u Jamani nger wener: “Hanma shighe u ka mea ungwa abaver yô—ityav mbi nôngon man tar-tenger man ipila kua mvihi u i lu vihin tar wase ne—cii ngu a tesem wang e̱r mkur a hembe mgbôghom cii yô.”

 6. Ka sha nyi gbenda nahan Yesu yange tese sha injakwagh wener mkar u shighe karen la alaghga una na se kera lu tsevaa ken jijingi ga?

⁶ Ngeren ugen kpa ngu ken Marku ityough 13 u á er kwagh sha kwaghwan u Yesu wa mbadondon nav ér ve kuran la. Sha kwagh u ityough kin kí er yô, Yesu tôô mlu ve la kar sha u orhunda u a lu keghen shighe u orya na una hide ken zende u nan ze la yô. Orhunda la fa ihwa i orya na una hide la ga. Gba u una gbaa kuran hanma shighe tsô. Yesu tér ahwa kposo kposo anyiin aa alaghga orya la una hide yô. Ihwa i sha unyiin la hii er ahwa atar a sha use nahan zan zan sev puaa. Mnyam ma a fatyô u karen orhunda la ken ihwa i masetyô ne. Ibaver kaa ér, ushoja nenge ihwa i ikyegh ka i hii u tôngon la ér ka shighe u a hembe doon u tan num sha orihyom aburabur je la. Se kpa alaghga a gba u se nôngo kwagh a hemba ave a tse sha u kuran ken ihwa i masetyô i ayange a masejime a tar ne u hungur mnyam mem mem sha akaa a ken jijingi ne. (Mbaromanu 13:11, 12) Sha nahan yô, Yesu taver se ishima ken injakwagh na kwa kimbir kimbir nahan ér: “Ver nen ishima, kuran nen . . . Nahan yô, kuran nen . . . Kwagh u M kaan ne ne, M ngu kaan ior cii Mer: Kuran nen.”—Marku 13:35-37.

 7. Ka kwaghbo u vesen u nyi a lu, man er i lu nahan yô, ka mkaanem ma taver ishima ma nyi ka se zer ôron ken Bibilo?

⁷ Yesu yange á wa kwagh sha kwagh u lun tsevaa la sha ashighe kpishi ken tom na u kwaghpasen kua sha shighe u nder shin ku kera la kpaa. Sha kpôô yô, hanma shighe u Ruamabera a er kwagh u mkur u tar ungun di tsô yô, ka se nôngo u zuan a icin tan i kuran nen shin lu nen per geng ge geng la kpee je.b (Luka 12:38, 40; Mpase 3:2; 16:14-16) Kwagh ne wanger, myam ma meer ken jijingi la ka kwaghbo u vesen. Se cii kwagh gba se a acin a tan ne!—1 Mbakorinte 10:12; 1 Mbatesalonika 5:2, 6.

Mbaapostoli Utar Mba Yange Ve Kan Shio u Kuran Yô

 8. Mbaapostoli mbautar mba yange ve za a Yesu imôngo ken sule u Gesemane, mba yange kaa a ve ér ve kuran la yange ve er nena?

⁸ U or kuran la hemba di u nan lun a awashima u dedoo sha kwagh tseegh la er ikyav i Peteru man Yakobu man Yohane i tese nahan. Ve mba utar mban cii yange ve lu ior mba eren akaa a ken jijingi mbá yange ve dondo Yesu sha mimi shi doo ve ishima kpishi yô. Nahan kpa, ve kan shio u kuran ken tugh mbu Nisan 14, 33 S.W. la. Er ve undu kpoiyou u sha, ape ve er iniongo i Paseka la yô, mbaapostoli mbautar mban dondo Yesu yem vea na ken sule u Gesemane la. Heela la, Yesu kaa a ve ér: “Ishima vihim tsung je ar ken ku, tema nen heen, kura nen a Mo imôngo.” (Mateu 26:38) Yesu er msen hen Ter na u sha tsung je kuma acin atar, shi sha acin atar ne cii a va hen ahuraior a na ne, kpa a va kohol ve mnya.—Mateu 26:40, 43, 45.

 9. A̱ lu nyi yange i na ve ashe yuhwa mbaapostoli mban ikôlô?

⁹ Er nan ve ior mba lun a jighjigh mban yange ve er kwagh sha ishima i Yesu ken tugh mbura ga? Ka sha er yange tume ve iyol yô. Tugh yange mbu za, alaghga je yô lu ateghôtôutu, nahan “ashe yuhwa ve ikôl.” (Mateu 26:43) Kpa, Yesu kaa a ve ér: “Kuran nen, eren nen msen sha er né gba ken imeen ga yô; jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.”—Mateu 26:41.

10, 11. (a) Shin er yange tume Yesu iyol nahan kpa, kanyi yange i wase un u kuran ken sule u Gesemane la? (b)Kanyi se fatyô u henen sha kwagh u yange er mbaapostoli mba Yesu mbautar mba yange kaa a ve ér vé kuran laa?

¹⁰ Akperan nga ga, Yesu kpa yange tume un iyol ken tugh mbu vesen mbura la. Nahan kpa er ma hungur mnyam yô, gema yar tom a shighe u i lu a kôr un i yem a na uikyangen ga la u eren msen tsung je. A vande taver mbadondon nav ishima ayange kpuaa ken ijime wener ve er msen, a kaa a ve ér: “Kuran nen shi eren nen msen hanma shighe cii, sha er né kuma u waren akaa a á va er la cii, man né tile sha ishigh ki Wan u or yô.” (Luka 21:36; Mbaefese 6:18) Aluer se yar tom a kwaghwan u Yesu shi se dondo ikyav na i dedoo i̱ eren msen la yô, mbamsen asev mba se lu eren hen Yehova a ishima yase i môm la vea wase se u kuran ken jijingi.

¹¹ Sha kpôô yô, Yesu yange fa wener ica a gba ga tsô a kôr un shi a ôr un ijir a na un ibo i kuugh—kpa hen shighe la mbahenen nav lu a fa nahan ga. A er un ican zan zan una kar kpen sha kon u mtsaha. Yesu vande tan mbaapostoli nav icin sha akaa ne cii, kpa ve kav kwagh u lu ôron ve la ga. Nahan, ve hungur mnyam sha shighe u un lu per lu eren msen la. (Marku 14:27-31; Luka 22:15-18) Se kpa iyol yase ngi a agee ga shi ka akaa cii se fe hegen ga di er mbaapostoli mban kpa lu nahan. Kpa, aluer se kav er ashighe a se lu uma ne a lu ashighe a eren kwagh torough torough ga yô, alaghga se gba mnyam ken jijingi. Ka sha u lun tsevaa man ve se fatyô u kuran ye.

Aeren Atar a Hange Hange

12. Ka aeren atar a nyi Paulu a zough á sha mlu u se lun geng ge geng laa?

¹² Se fatyô u zan hemen u lun a mlu u torough torough ken ishima nena? Se hila nenge er i lu hange hange u eren msen man er i gbe u iyange i Yehova ia lu se ken ishima yô. Heela tseegh ga, Paulu ter aeren a hange hange atar aa i doo u se lu a mi yô. Á kaa wener: “Se mba se lu mbaatetan yô, se lu nen geng ge geng se har nen perutya u jighjigh u nan man dooshima; man agunduutya yô, ka ishimaveren keghen myom je la.” (1 Mbatesalonika 5:8) De se sav timen nen sha tom u jighjigh u nan man ishimaverenkeghen man dooshima a lu a mi u wasen se u kuran ken jijingi la.

13. Ka tom u nyi jighjigh u nan a lu a mi sha u wasen se u lun tsevaa?

¹³ Sar se lu a jighjigh u tenger mayange ga la keng ser Yehova ngu, shi “Un ne mba ve lu keren Un la injar.” (Mbaheberu 11:6) M-iv u hiihii u kwaghôron u profeti u Yesu u sha kwagh u mkur ken derianyom u hiihii la taver jighjigh wase u nan sha m-iv u vesen u kwaghôron u profeti shon ken ayange a ase ne. Jighjigh wase u nan la na yô se mba veren ishima keghen iyange i Yehova la, fan ser “[kwaghôron u profeti u sha mpase la] una va kpee, una bunde ga.”—Habaku 2:3.

14. Ishimaverenkeghen ngi a inja u wasen se u kuran nena?

¹⁴ Ishimaverenkeghen yase i í lu dông la ngi er ka “imandetso i uma” i ka i̱ wase se u wan ishima a mbamtaver shin aluer ka u se kegh shighe u Aôndo una kure uityendezwa nav la je kpaa. (Mbaheberu 6:18, 19) Margaret, u a lu anmgbian u kwase u i shigh un mkurem, á hembe anyom 90 shi a er batisema i hembe anyom 70 hegen yô, kaa wener: “Er nomom lu kpen angev mbu kyansa ken inyom i 1963 yô, m hen ken ishima mer aluer mkurtar va fese nahan a doo je a zua ga. Kpa hegen ne m nenge mer yange m lu henen kwagh u mtsera wam tseegh. Hen shighe la se fatyô u fan er tom ne ua samber tar sha won wuee a za ar la cuku tsô kpaa ga. Hegen je kpaa, ajiir nga sha tar kpishi aa tom ne u lu hiin a hii her yô. Nahan doom er Yehova a we ishima yô.” Apostoli Paulu taver se ishima nahan wener: “Ishima i taver . . . ne mkom, mkom gem ne ishimaverenkeghen. Man ishimaverenkeghen yô, i ve ahenge ga.”—Mbaromanu 5:3-5.

15. Aluer ka inja er se mba keghen shighe gôgônan je kpa, dooshima una fatyô u mgbeghan ishima yase nena?

¹⁵ Dooshima u Mbakristu ka ieren i tseer tseer, gadia ka un a lu ityôkyaa i í lu ken ijime i hanma kwagh u se eren cii ye. Kwagh hemba gban se a ashighe a Yehova a ver u eren akaa la ga, kpa se mba civir un ser a doo se ishima. Dooshima u se lu a mi sha mbawanndor a vese la ngu a mgbegha se u pasen ve loho u dedoo u Tartor, shi hiden zan acin imôngo imôngo sha uya vev mba se vanden zan la shin er se fatyô u fan er shighe u Aôndo a soo ér se er kwagh ne una lihe a lu la ga nahan kpaa. Er Paulu a nger nahan, “akaa ne nga lun her, ka jighjigh u nan man ishimaverenkeghen kua dooshima, nga atar je; kpa kwagh u hemban ken a yô, ka dooshima.” (1 Mbakorinte 13:13) Dooshima wasen se u taver ishima shi ngu a wase se u kuran kpaa. “[Dooshima] luun a ishimaverenkeghen sha akaa cii, taver ishima sha akaa cii. Dooshima been mayange ga.”—1 Mbakorinte 13:7, 8.

“Kusu Kwagh U U Lu A Mi la Gbang Gbang”

16. U se oghom uwegh la yô, kanyi ieren nahan i doo sha u se lu a mini?

¹⁶ Se mba ken shighe u hange hange u akaaeren sha tar a lu umbur se hanma shighe ér se mba ken mkur u ayange a masejime ne yô. (2 Timoteu 3:1-5) Hegen ne ka shighe u oghom uwegh ne ga, kpa ka shighe u ‘kusun kwagh u se lu a mi la gbang gbang.’ (Mpase 3:11) U lun ‘geng ge geng sha er se fatyô u eren msen’ shi lun a jighjigh u nan man ishimaverenkeghen man dooshima la una wase se u tilen dông sha shighe u ameen a ve yô. (1 Peteru 4:7) Se ngee a akaa a eren ken tom u Ter. U se uven ityough ken ityom i Aôndo la una wase se u lun per tsevaa.—2 Peteru 3:11.

17. (a) Er nan ve i doo u iyol ia kpe se ker sha ci u lanshima mba ka se zua a mi sha ashighe ashighe la ga? (Nenge akwati u sha peeji 21 la.) (b) Ka nena se fatyô u kaven Yehova, man ka averen a nyi a lu keghen mbara mba ve er nahan laa?

¹⁷ Yeremia yange nger wener, “TER ka kwar wam . . . nahan yô, ishimaverenkeghen yam ia lu sha a Na. TER eren dedoo a mba ve veren ishima sha a Na, a uma u a keren Un la. Doo u or nana ver ishima nana kegh myom u TER ving.” (Ukwelegh 3:24-26) Se mbagen se hii u keghen ka anshighe kpuaa hegen tsô. Mbagenev kegh anyom imôngo hegen sha u vea nenge myom u Yehova yô. Kpa aluer se kar shighe u se lu keghen ne sha shighe u gbem sha won u a lu se ken hemen la yô, shighe ne ndahar tsô! (2 Mbakorinte 4:16-18) Man er se lu keghen shighe u Yehova ne, se fatyô u maan aeren a injaa a Orkristu shi se wase mbagenev u eren kwagh sha kwaghfan sha u ngohol mimi sha shighe u Yehova a lu wan ishima ne. Nahan yô, se cii se za nen hemen u kuran. De se kav nen Yehova nahan se waan nen ishima, shi se lu a ishughun sha ishimaverenkeghen i a ne se ne kpaa. Man er se kange ishima u lun tsevaa nahan, se kôr nen ishimaverenkeghen yase i uma u tsôron la gbang je. Nahan uityendezwa mba kwaghôron u profeti u a kaa ér: “[Yehova] una kende u sha, ú ya dyako u tar, ú nenge mtim u á tim mbaaferev kera” la una kure sha a vese.—Pasalmi 37:34.

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Se fatyô u seer taver jighjigh wase u se lu a mi ser mkur u tar ungun ne mgbôghom la nena?

• Kanyi se fatyô u henen sha kwagh u yange er Peteru man Yakobu man Yohane la?

• Ka aeren atar a nyi aa wase se u lun tsevaa ken jijingi heregh?

• Er nan hegen i lu shighe u ‘kusun kwagh u se lu a mi la gbang gbang na’?

[Box/Picture on page 31]

‘Saan Or u Nan Kegh la Iyol.’—Daniel 12:12

Tôô ken ishima wer orkuran u ma ijiir zua a ankyurce ér ma ormbaiv nan ngu wan ago a va iin kwagh hen ijiir i nan lu kuran la. Tugh mbu ilen yô, orkuran la tema ker ato kera tswang sha er una ungwa iov i ia tese ér ormbaiv la va ve yô. A tema ahwa imôngo je a ver ishima zutuu shi a bon ashe kera ngu kenger vighe vighe. Ka kwagh u ican ga u fan je ser, iov i kwagh ugen kposo je ia fatyô u bumen orkuran la—er zum u ahumbe a kar a te sha ahu a ikyon shin zum u kpatema a te sha kwagh ve kwagh la a uva nahan.—Luka 12:39, 40.

Imba kwagh la nahan ia fatyô u eren mba ve lu “keghen mpase u á va pase Ter wase Yesu Kristu ken igbar la.” (1 Mbakorinte 1:7) Mbaapostoli yange ve hen ér Yesu una “hide Mbaiserael a tahav mbu veren tor ve” fese je er una nder shin ku kera yô. (Aerenakaa 1:6) Er anyom kar ken hemen yô, shi í va umbur Mbakristu mba ken Tesalonika ér, m-ande u Yesu una lu sha shighe u ken hemen. (2 Mbatesalonika 2:3, 8) Nahan kpa, iov i aie i sha kwagh u iyange i Yehova la yange i na mbadondon mba Yesu undu gbenda u zan ken uma u tsôron la ga.—Mateu 7:13.

Ken ayange a ase ne kpaa, lanshima u se zough a mi sha mlu u i lu inja er mkur u tar ne ngu timbir u van la a de yangen se u lun tsevaa ga. Iov i kwagh ugen kposo ia fatyô u bumen orkuran u nan lu tsevaa yô, nahan kpa ka hange hange u nana za hemen u kuran her! Ka tom u nan je la. Kape Mbakristu kpa i lu vough je la.

[Picture on page 28]

Ú ngu a vangertiôr wer iyange i Yehova mgbôghom kpa?

[Pictures on page 29]

Mbamkombo man msen u eren man ieren i dedoo i henen kwagh la ia wase se u lun per kuran

[Picture on page 32]

Se wa nen ishima shi se kuran nen kpoghuloo di er Margaret nahan.