“Ushirmbaiorov” Ken Tar U Ifer

“Ka ken jighjigh u nan man mban cii . . . ve pase gbar gbar er ve lu mbavannya man ushirmbaiorov shin tar yô.”—HEB. 11:13.

 1. Yesu yange ôr nyi sha kwagh u mlu mba dondon un mba shin tar ne?

YESU kaa ér “mba shin tar ne.” Kpa a pase ér: ‘Mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.’ (Yoh. 17:11, 14) Sha nahan yô, Yesu tese mlu u mba ve lu dondon un sha mimi ken “tar u ainge,” u Satan a lu aôndo u ú ne wang. (2 Kor. 4:4) Shin er ve lu shin tar u ifer ne nahan kpa, vea lu ior i tar ne ga. Mlu ve shin tar ne una lu er “ushirmbaiorov man iorvannya” nahan.—1 Pet. 2:11.

Ve Lu Er “Ushirmbaiorov” Nahan

2, 3. Se fatyô u kaan ser Enoki man Noa man Aberaham kua Sara yange ve lu shi tar ne er “mbavannya man ushirmbaiorov” nahan sha ci u nyi?

² Hii sha ayange a tsuaa la je, mlu u mba civir Aôndo sha mimi kaha kposo, a u ior i tar u u cie Aôndo ga, u ve lu shin u ne. Cii man Mngerem ma Deemee va sha tar yô, Enoki man Noa vande “zenden vea Aôndo.” (Gen. 5:22-24; 6:9) Iorov mba uhar mban cii ve lu mba taver ishima pasen ajiraôron a Aôndo sha tar u ifer, u Satan ne. (Ôr 2 Peteru 2:5; Yuda 14, 15.) Er Enoki man Noa ve lu zenden vea Aôndo shin tar u u vende Aôndo ne yô, Enoki [shin Heno] “doo Aôndo ishima,” Noa kpa “lu a acôghol iyol ga, ken ikyov na cii.”—Heb. 11:5; Gen. 6:9.

³ Aberaham vea Sara yange ve undu mkpeyol u hen gar u Ur u Mbakaldi zum u Aôndo yila ve la, ve lumun ican i zenden a zende ken tar u u lu u ve ga yô. (Gen. 11:27, 28; 12:1) Apostoli Paulu nger ér: “Ka sha jighjigh u nan man Aberaham zum u i yila un yô, a wa ikyo a due a gba yemen hen ijiir i una va ya dyako sha mi la, a due kpa a fa ape a lu zan je ga. Ka sha jighjigh u nan man a za tema ken tar u ityendezwa la ye, er ka tar na ga nahan a tsaan ken utenti vea Isaka man Yakob mba ve lu mbayandyako imôngo sha dyako shon la môm môm je.” (Heb. 11:8, 9) Paulu ôr kwagh u mba civir Yehova sha mimi mban ér: “Ka ken jighjigh u nan man mban cii ve kpe ye, ve lu a ngohol uityendezwa ga, kpa ve nenge a ve ken ica, ve ember ve, ve pase gbar gbar er ve lu mbavannya man ushirmbaiorov shin tar yô.”—Heb. 11:13.

I Ta Mbaiserael Icin

 4. Yange i ta Mbaiserael icin ér nyi cii ve ve za mase teman ken tar ve?

⁴ Mbaiserael, mba ve lu Tsombor u Aberaham la, yange ve hingir ikpelaior shi ken masejime i va kohol ve ve hingir ikyurior i lun a tar ve kua atindi a ve. (Gen. 48:4; Dut. 6:1) Yange gba u ior i Iserael ia fa er lu Yehova jim jim tar ve la lu u na yô, vea hungur kwagh la mayange ga. (Lev. 25:23) Ve lu er mba tsan hen ya u or, u i gbe u vea eren akaa a nan soo nahan. Heela tseegh ga, yange gba u vea umbur er “i lu sha kwaghyan tseegh man or a lu uma ga yô”; lu u vea de ér inyaregh ki zendan ki na vea hungur a Yehova ga. (Dut. 8:1-3) Cii ve Mbaiserael ve ze tema ken tar ve la yô, i ta ve icin nahan, ér: “Zum u TER, Aôndo wou, Una nyôr a we ken tar u A bum a uter ou Aberaham man Isaka man Yakob er Una na u la yô, uzegembaagarev mba dedoo, mba i lu we u maa ga yô, man uya mba akaa a iv ker, atô kposo kposo, mba i lu we u iv ve ga yô, azôr a ombon mngerem shimi a i tim sha vande, a i lu we u tim ga yô, ishule i ikyon i wain kua ikyon i olev i i lu we u môôr ga yô; shighe u ú ya ú ide, shighe la kura iyol you sha er u̱ de hungur TER” ga yô.—Dut. 6:10-12.

 5. Er nan ve Yehova yange venda Mbaiserael, man ka tar u he u han yange gema iveren na la na u?

⁵ Yange i ta ve icin ne nahan lu sha ityôkyaa je. Sha ayange a Nehemia la, kunya kôr nongo u Mbalevi ugen a ayol a ve, zum u ve umbur kwagh u yange er shighe u Mbaiserael zua a dyako u Tar u Ityendezwa la. Yange ior i Iserael mba zough a ayou a tsan a kundun iyol shi mba lun a kwaghyan kua wain kpishi yô, “ve ya kwagh kuma ve, ve kehe.” Ve hendan a Aôndo, je ve wua uprofeti mba yange tindi ér ve ta ve icin la. Yehova maa gema ve na sha ikyev i mbaihyomov vev. (Ôr Nehemia 9:25-27; Hos. 13:6-9) Shighe kar yô, Mbayuda mba banen a jighjigh mough er kwagh u vihin kpishi sha shighe u Mbaroma lu hemen ve la, ve wua Mesiya u ityendezwa! Yehova venda ve, maa kar a iveren na hen a ve kera, gema na tar u he, Iserael u ken jijingi.—Mat. 21:43; Aer. 7:51, 52; Gal. 6:16.

“Mba Ior I Tar Ne Ga”

6, 7. (a) Ú pase inja i kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u mlu u mba dondon un shin tar la nena? (b) Yange lu u Mbakristu mba mimi vea hingir ior i tar u Satan ne ga sha ci u nyi?

⁶ Er i tese ken mhii u ngeren ne nahan, Yesu Kristu, u a lu Ityough ki Tiônnongo u Kristu la, pase wang ér mba dondon un vea lu paleghaa a tar u Satan ne. Er kera shi ica ga u Yesu una kpe la, a kaa a mbahenen nav ér: “Aluer nea lu ior i tar ne yô, ma ne lu kwagh u tar jim, ma ne doo tar ishima; kpa er ne lu ior i tar ne ga, Mo M gem M tsough ne shin tar ne kera yô, ka nahan man tar u ker ne ihyom ye.”—Yoh. 15:19.

⁷ Er Kwaghaôndo u Mbakristu seer samber la, lu Mbakristu vea ya ikyar a tar, vea hingir u eren kwagh u tar u eren la shi vea hingir ior i tar ne shinii? Ei. Hanma ijiir i yange vea lu cii yô, i gba u vea lu kposo a tar u Satan ne. Shighe u Yesu kpe kera anyom kar er 30 nahan la, apostoli Peteru nger Mbakristu mba ve lu sha ajiir kposo kposo ken tartor u Roma la washika ér: “Ne mbadoon mo ishima, ne mba ne lu ushirmbaiorov man iorvannya kpaa, m ngu zamber a ven mer: Nyagh nen asaren a iyolough a a nenge ityav a uma u ken ishima la. Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger.”—1 Pet. 1:1; 2:11, 12.

 8. Or u timen sha akaa a mbayiase ugen pase mnenge u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa lu a mi sha kwagh u tar la nena?

⁸ U tesen ér mimi je Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la lu “ushirmbaiorov man iorvannya” ken ityar i tartor u Roma hemen i la cii yô, orgen u timen sha akaa a mbayiase u i yer un Kenneth Scott Latourette yô, nger ér: “Ior kpishi fa er hii ken derianyom u hiihii la zan zan derianyom u sha utar la, Kwaghaôndo u Mbakristu yange tagher a mtev u sha ican nduuluu shi ashighe kpishi i er Mbakristu ican coholoo yô . . .  Akaa a yange i wa ve iyol la lu kwaghmôm ga. Er Mbakristu venda uiniongo mba mba civir ieev eren la yô, i kaa ér ve na jighjigh ér Aôndo ngu ga. Er Mbakristu nyagh aeren a ityôô kpishi, er uiniongo mba mba civir ieev eren la man akaa a hômon a i eren ken igbar, a ve Mbakristu ve nenge ér a iv a akaa a mba civir ieev na jighjigh a mi la man aeren a ve kua ijimba i eren kpishi yô, i naha ve tar ér ve kôr uumace ihyom.”

Se Mba Er Kwagh Zua Se a Tar Ga Nahan

 9. Er se lu Mbakristu mba mimi yô, ka nyi se er ve se tese ser se “kôr uumace ihyom ga”?

⁹ Nyian di ye? Se tile a “tar u ainge u ifer ne” er Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara nahan. (Gal. 1:4) Sha ityôkyaa ne yô, kwagh wase shi ior kpishi shi mbagenev je yô ve kôr se ihyom. Kpa se yô, mayange se “kôr uumace ihyom” ga. Er uumace ve doo se ishima yô, se mba zenden sha uya uya, nôngon sha afatyô wase cii ser se pase hanma or “Loho u Dedoo u tartor” u Aôndo. (Mat. 22:39; 24:14) Se mba eren kwagh ne sha ci u se na jighjigh ser gomoti u Tartor u Yehova, u Kristu a hemen la sôôn karen a hemen u uumace u vough ga ne kera, una gema a va a tar u he, u perapera una tema ker yô.—Dan. 2:44; 2 Pet. 3:13.

10, 11. (a) Se mba er kwagh zua se a tar ga nahan sha nyi gbenda? (b) Ka sha igbenda igen i nyi nahan Mbakristu mba lun per ken jijingi ve lu er kwagh zua a ve tar ga?

¹⁰ Er tar ne u sôôn kuren yô, se mba civir Yehova se kav er hegen i lu shighe u se tema ken tar ne se hunde ishima ga yô. Se mba dondon kwaghwan u apostoli Paulu ne, a kaa ér: “M ngu kaan mer, shighe kera vese ga. Hii hegen yô, mba . . . ve yamen kwagh kpaa, ve̱ lu er mba a kwagh ga yô. Mba kwagh a zough ve a tar kpaa ve̱ lu er kwagh zua ve a u ga nahan. Gadia mluashe u tar ne ngu karen kera.” (1 Kor. 7:29-31) Kpa kwagh zough Mbakristu a tar ne nena nyiana? Kwagh zough ve a u sha iwabuter, i Mbakristu ve eren akaa ve a mi la kua igbenda i lamen, i ve samber a mfe u Bibilo sha mi sha tar cii ken ijô uderi imôngo la. Mba eren tom a akaa a tar ne akuma akuma sha u koson ayol a ve. Ka ve yam akaa a hange hange shi ve kimbi inyaregh sha ityom i injaa, i tar u eren sha ci ve la. Nahan kpa, mba keren er vea ombo akaa a tar u lu a mi la, shin vea de ityom i ve eren la i ya ve ishima ga; sha nahan yô, mba er kwagh zua ve a tar ga nahan.—Ôr 1 Timoteu 6:9, 10.

¹¹ Mbakristu mba ve lu per ken jijingi yô, ka ve lu er kwagh zua ve a tar ga nahan sha gbaa u henen makeranta u vesen la. Ior kpishi ken tar ne nenge kwagh u zan makeranta u vesen la ér ka kwagh u or a er keng ve nana lu a icivir shi nana lu a kwagh a ve je la. Kpa se Mbakristu yô, se mba er ushirmbaiorov nahan ken tar ne, shi mbaawashima asev mba kposo. Se mba ‘veren ishima sha uzegembaakaav’ ga. (Rom. 12:16; Yer. 45:5) Er se lu mba dondon Kristu yô, se mba dondon kwaghwan na ne, ér: “Ver nen ishima, kura nen ayol a en sha hanma hua; gadia ka sha u ngeen a akaa kpishi la man or nana lu a uma ga.” (Luka 12:15) Sha nahan yô, i taver Mbakristu mba ve lu agumaior la cii asema ér ve tsua u eren akaa a ken jijingi, ve ker u henen makeranta u i gbe u vea hen ve, vea fatyô u kuren mbamgbe vev mba ayange ayange la tseegh, ve gema ve ver ishima sha u kohol iyol i va civir Yehova ‘a ishima ve cii man a uma ve cii man a agee a ve cii man a mfe ve cii.’ (Luka 10:27) Vea er nahan yô, vea hingir ‘mbanyarev sha kwagh u Aôndo.’—Luka 12:21; ôr Mateu 6:19-21.

Asema a En a De Yoho sha Akaa a Nyian Ishima a Uma Ne Ga

12, 13. Er se dondon mkaanem ma i nger ken Mateu 6:31-33 la yô, se mba kposo a ior i tar ne nena?

¹² Mnenge u mba civir Yehova ve lu a mi sha kwagh u inyar la ngu kposo a u ior i tar ne. Yesu wa mba dondon un kwagh sha gbaa ne ér: “Asema a̱ de nyian ne, kaan nen ner: Sé ya nyi? Shin: Sé ma nyi? Shin: Sé zer nyi? ga. Gadia akaa ne cii atôatyev nga keren a, kpa Ter wen u Sha fa er kwagh a gbe ne sha akaa ne cii yô. Kpa vande keren nen tartor Na man perapera Na, man akaa ne cii á seer ne a ye.” (Mat. 6:31-33) Ior mba Yehova kpishi mba zough a akaa a kwagh a gbe a ve la, nahan ve kav er i lu Ter wase u sha la a ne akaa shon yô.

¹³ “U civir Aôndo man kwagh a kuman we yô, mtsera ngu sha mi vese.” (1 Tim. 6:6) Kpa ior i tar u ainge ne ve nenge nahan ga. U tesen ikyav yô, agumaior kpishi ka aa er ivaa yô, ve hen je ér vea ‘lu a hanma kwagh u ve soo cii’ hen shighe la, er ijiir i tsan i kundun iyol, i i woho i iyol sha uikya kpishi nahan, man mato u injaa kua mbaanar mba ve eren tom sha usu u latriki yô. Nahan kpa, Mbakristu mba ve lu ushirmbaiorov la mba den ér kwagh a sar ve i hemba kwagh u a lu u vough man u tahav vev mbu kom u eren la ga. Sha mimi yô, doo u se wuese ior kpishi mba ve de u keren akaa agen a ma a ne ve mkpeyol, sha er vea hemba lun a shighe kua agee a eren Yehova tom u pasen kwagh u Tartor na sha ishima i tseen la. Mbagenev ka mbatamen mba ningir sha shin mba eren tom pania shin tom u shin Betel shin tom mishen. Se cii se wuese tom u mba civir Yehova a vese imôngo ve lu eren a ishima ve i môm la kpen kpen!

14. Ka nyi se fatyô u henen sha injakwagh i Yesu i ortanivor laa?

¹⁴ Ken injakwagh i ortanivor la, Yesu kaa ér “anzughul a tar ne a nyian ishima man icugh i inyar” ia fatyô u imbishi kwaghôron u Aôndo ken asema ase, nahan vea yange se u umen atam. (Mat. 13:22) Er se lu ushirmbaiorov ken tar ne nahan, aluer kwagh u se lu a mi la kuma se yô, kwagh la una wase se se palegh u gban ken hôn u kera umen atam ga la. Se gema se ver ishe yase “dedoo,” shin se har i sha kwagh môm, se ver Tartor u Aôndo hiihii ken uma wase.—Mat. 6:22.

‘Tar Ngu Karen Kera’

15. Ieren i Mbakristu mba mimi man mnenge ve sha akaa a ken tar u nyian ne har sha mkaanem ma apostoli Yohane ma hana?

¹⁵ Ityôkyaa i vesen i se Mbakristu mba mimi se nengen ayol a ase ser se mba “ushirmbaiorov man iorvannya” ken tar ne yô, ka sha ci u se na jighjigh ser ayange a mtim u ú bee. (1 Pet. 2:11; 2 Pet. 3:7) Asaren a ase man mbaawashima asev cii har sha jighjigh u se ne ne, shi jighjigh u nan ne ngu a wase se u tsuan akaa a se er ken uma wase yô. Apostoli Yohane yange wa mba nan jighjigh a na imôngo kwagh ér tar u de doon ve ishima ga, shin akaa a shin tar ga, sha ci u “tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.”—1 Yoh. 2:15-17.

16. Se tese ser se mba ior mba i pav se i ver kposo nena?

¹⁶ Yange i kaa a Mbaiserael ér aluer mba ungwan imo i Yehova yô, ken ‘akuraior a sha won cii, ka ve vea hingir kwagh na iyol na je ye.’ (Eks. 19:5) Mbaiserael yange vea tile sha mimi yô, mcivir ve man uma ve jimin cii a kaha kposo a u akuraior agen cii. Nyian kpa, Yehova tsua ior sha ci na, mba kposo a tar u Satan ne. I kaa a vese ér: “Venda mwe u i wa Aôndo ikyo ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man . . . sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne, se̱ keghen ishimaverenkeghen i dedoo, ka m-ande u iengem i Aôndo wase u A vese yum ne man Oryiman wase Kristu Yesu u A ne iyol Na sha ci wase sha u Una paa se sha hanma ifer cii man shi Una wanger nongoior sha ci Na iyol Na, mba asema a tsee ve u eren akaa a dedoo” la. (Titu 2:11-14) “Nongoior” ne ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem la, man shi “iyôngo igen” i Yesu, i i lu umiliôn imôngo, i lu suen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la.—Yoh. 10:16.

17. Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kua iyôngo igen cii vea vaa afanyô ér yange ve lu ushirmbaiorov shin tar u ifer ne ga sha ci u nyi?

¹⁷ “Ishimaverenkeghen i dedoo” i Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ka u za teman tor sha, vea Kristu imôngo. (Mpa. 5:10) Ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won shin tar la ia kuren sha mba ve lu iyôngo igen la yô, vea kera lu ushirmbaiorov ken tar u ifer ne ga. Vea lu a uya mba doonashe shi kwaghyan man kwaghman vea dumbur. (Ps. 37:10, 11; Yes. 25:6; 65:21, 22) Mayange a hungur ve er i lu Yehova, “Aôndo u sha won cii” la a ne ve akaa ne, er ngise hungur Mbaiserael nahan ga. (Yes. 54:5) Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kua iyôngo igen cii vea vaa afanyô ér yange ve lu ushirmbaiorov shin tar u ifer ne ga.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Ka sha nyi gbenda nahan mbajighjigh mba ngise mbara lu ushirmbaiorovo?

• Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve tile a tar nena?

• Mbakristu mba mimi ka ve lu er kwagh zua ve a tar ga nahan nena?

• Mayange se vaa afanyô er se lu ushirmbaiorov ken tar u ifer ne ga sha ci u nyi?

[Foto u sha peeji 18 la]

Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara yange ve nyagh iemberyolough i ijimbagh man i pilagh