Kristu Hemen Tiônnongo Na

“Nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.”—Mateu 28:20.

 1, 2. (a) Shighe u i nder Yesu shin ku ve lu tindin mbahenen nav ér ve̱ gema ior ve̱ hingir mbahenen la, yange er ityendezwa a ve ér nyi? (b) Yesu yange hemen tiônnongo u Kristu u tsuaa la tsembelee nena?

CII man Yesu Kristu Orhemen wase u i nder un shin ku la kôndo yem sha yô, a ande hen mbahenen nav, a kaa a ve ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikev. Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii; nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.”—Mateu 23:10; 28:18-20.

² Yesu yange na mbahenen nav tom u waren uma sha u geman mbahenen tseegh ga, kpa er ityendezwa ér una lu a ve. Ngeren u tsegh ku Mbakristu mba tsuaa ku i nger ken takerada u Bibilo u Aerenakaa la tese a akperan a tan shio ér, Yesu yange yar tom a tahav mbu i wa un sha ikyev la u hemen tiônnongo u he la. Yange tindi “orsurunshima”—icighan jijingi—sha u nan mbadondon un ishimataver man u hemen ve ken tom ve kpaa. (Yohane 16:7; Aerenakaa 2:4, 33; 13:2-4; 16:6-10) Yesu u i nder un shin ku la yar tom a mbatyomov mba ve lu sha ikyev na la u suen mbahenen nav. (Aerenakaa 5:19; 8:26; 10:3-8, 22; 12:7-11; 27:23, 24; 1 Peteru 3:22) Heela tseegh ga, Orhemen wase shi tese tiônnongo sha ikyev i ior mba ve kom la sha u ve̱ lu mbahemenev mba shin tine.—Aerenakaa 1:20, 24-26; 6:1-6; 8:5, 14-17.

 3. Ka mbampin mba nyiiv a time sha mi ken kwaghngeren nee?

³ Sha ayange ase a “mkurtar” a kera shi ca ga ne di ye? Yesu Kristu ngu hemen tiônnongo u Kristu nyian nena? Man se tese ser se lumun hemen ne nena?

Ter Ngu a Wanakiriki u Jighjigh

 4. (a) Ka unô ve kohol ve hingir “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa? (b) Kanyi Ter a we sha ikyev i wanakiriki nee?

⁴ Zum u Yesu lu ôron kwaghôron u profeti sha kwagh u ikyav i tesen mve na yô, a kaa ér: “Yô, ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan una wa nan ya sha ikev sha u nana naan ve kwaghyan sha ashighe ashighe? Wanakiriki u ter u nan una hide, una va kohol nan eren nahan la yô, á saan nan iyol. Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikev na.” (Mateu 24:45-47) “Ter” la ka Orhemen wase Yesu Kristu, man ka un a ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh”—nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve lu shin tar ne—mba ve lu nengen sha akaa a na a shin tar jimin cii la ye.

 5, 6. (a) Ken mpase u sha mnenge u i na apostoli Yohane la, kanyi “udaarmbaamengerev mba utaankaruhar mba zenaria la” man “asan a ataankarahar la” a til sha mini? (b) Man “asan a ataankarahar” a a lu ken uwegh ku yanegh ku Yesu la di yô, tese nyi kwagha?

⁵ Takerada u Bibilo u Mpase la tese ér wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ngu sha ikyev i hemen u Yesu Kristu jighilii. Ken mpase u sha mnenge u “iyange i Ter” la, apostoli Yohane nenge a “udaarmbaamengerev mba zenaria utaankaruhar, man ker atô u udaarmbaamengerev mbara yô, m nenge a Or er ka Wan u or nahan,” nan “lu a asan ataankarahar ken uwegh Nagh ku yanegh.” Er Yesu lu pasen Yohane inja i mpase u sha mnenge ne yô, a kaa ér: ‘Kwaghmyer u asan a ataankarahar a u nenge a mi ken uwegh Agh ku yanegh man udaarmbaamengerev mba utaankaruhar mba zenaria la yô, ka nahan—asan a ataankarahar la, ka mbatyomov mba iniongo i Kristu i itiankarihiar la, man udaarmbaamengerev mba utaankaruhar la ka iniongo i Kristu i itiankarihiar je la.’—Mpase 1:1, 10-20.

⁶ “Udaarmbaamengerev mba utaankaruhar mba zenaria la” tile sha ityough ki atôônanongo a Kristu a a lu sha “iyange i Ter” i̱ i hii ken inyom i 1914 la. Kpa gema di “asan a ataankarahar” la ye? Sha hiihii la yô, yange tile sha ityough ki mba i mar ve ken jijingi la cii, mba ve lu mbakuran mba i shigh ve mkurem mba yange ve̱ lu nengen sha atôônanongo a sha derianyom u hiihii la.a Lu mbakuran mba ve lu ken uwegh ku yanegh ku Yesu—sha ikyev na man gbenda tesen na kpaa la. Een, Yesu Kristu yange hemen nongo u wanakiriki ne jimin cii. Nahan kpa, ingyegh ki mbakuran mba i shigh ve mkurem la pande hegen. Hemen u Kristu la ar sha atôônanongo 93,000 a Mbashiada mba Yehova a sha tar cii la nena?

 7. (a) Yesu yaren tom a Mbahemenev mba Shin Tine sha u nan hemen ken atôônanongo sha tar cii nena? (b) Er nan ve á fatyô u kaan ér mba veren mbakuran mba Mbakristu sha icighan jijingii?

⁷ E̱r sha derianyom u hiihii la kpa lu nahan, annongo u ior mba ve kom ve lu ken mbakuran mba i shigh ve mkurem la ngu eren tom u Mbahemenev mba Shin Tine, man ka ve jimin cii ve kohol ve til sha ityough ki wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ye. Orhemen wase yaren tom a Mbahemenev mba Shin Tine mbara sha u veren ior mba ve kom la sha tom—vea lu mba i mar ve ken jijingi la shin vea lu ga kpaa—sha u ve̱ lu mbatamen ken atôônanongo. Sha gbar ne yô, icighan jijingi u Yehova a ne Yesu tahav u yaren tom a mi la eren tom u vesen. (Aerenakaa 2:32, 33) Kwagh u hiihii yô, ka u mbakuran mban vea er akaa sha er Mkaanem ma Aôndo, ma a ne i nger sha icighan jijingi na, ma soo la. (1 Timoteu 3:1-7; Titu 1:5-9; 2 Peteru 1:20, 21) Tom u tsuan ior veren sha aan a tom la, mba eren ú sha hemen u icighan jijingi zum u i er msen i bee kera yô. Heela tseegh ga, ior mba i ver ve sha aan a tom la ka ve tese ikyav ér ve mba umen atam a ken jijingi. (Mbagalatia 5:22, 23) Nahan kwaghwan u Paulu ne ngu a inja hen mbatamen, vea lu mba i shigh ve mkurem shin vea lu ga kpaa. A kaa ér: “Kuran nen ayol a en man ikumuile i Icighan Jijingi A ver ne mbakuran sha mi cii.” (Aerenakaa 20:28) Ior mba i ver ve ne ka ve ngohol ityesen hen Mbahemenev mba Shin Tine, ve gema ve koso tiônnongo a mkighir shio. Nahan Kristu ngu a vese hegen, shi ngu hemen tiônnongo tsembelee je.

 8. Kristu ngu yaren tom a mbatyomov mba shaav sha u ve̱ hemen mbadondon un nena?

⁸ Shi Yesu ngu yaren tom a mbatyomov kpôô kpôô sha u hemen mbadondon un nyian. Sha kwagh u yange ôr ken injakwagh i uwua man ivor i bo la yô, shighe u sunda la una va sha shighe u “mkurtar” ne. Ka unô Ter una yar tom a ve ken sunda nee? Kristu kaa ér, “Mbasundan mbara yô, ka mbatyomov.” A seer ér: “Wan u or Una tindi mbatyomov Nav, man atôakaa a nan gbev mbu nôngon ci ca, man mbavendanatindi kpaa vea kura ve ken tartor Na kera.” (Mateu 13:37-41) Heela tseegh ga, nyian kpa ikyav tese tseer tseer ér Kristu ngu yaren tom a mbatyomov mba shaav u tesen gbenda ken tom u keren mbaasemaamimi ú Mbakristu mba mimi ve eren ne, di er yange ortyom tese Filibu gbenda ve zua a Oretiopia u eren tom ken ya u tor la nahan.—Aerenakaa 8:26, 27; Mpase 14:6.

 9. (a) Ka sha ikyev i unô Kristu a lu hemen tiônnongo u Mbakristu nyiana? (b) Aluer se soo u zuan a iwasen sha hemen u Kristu la yô, ka mbampin mba nyi se nenge sha mi?

⁹ Nenge er i lu kwagh u taver se ishima u fan ser, Yesu Kristu ngu hemen mbahenen nav sha ikyev i Mbahemenev mba Shin Tine man icighan jijingi kua mbatyomov kpaa sha wono! Aluer mbagenev ken mbacivir Yehova kera mba sha ikyev i hemen u Mbahemenev mba Shin Tine ga sha ci u tôvacan shin ambaakaa la nahan kpa, Kristu una hemen ve her sha ikyev i icighan jijingi man mbatyomov nav. Nahan kpa, ka zum u se lumun hemen na la tseegh se zua a iwasen ye. Se tese ser se lumun hemen u Kristu la nena?

‘Ungwan Nen Imo Ve . . . Hide Nen a Ayol a En Ijime’

10. Se na mbatamen mba i ver ve ken tiônnongo la icivir nena?

¹⁰ Orhemen wase na ‘ior mba i ne ve lu uiyua’ ken tiônnongo la—“mbagenev ka mbaivangeli, mbagenev ka mbakuran man mbatesen.” (Mbaefese 4:8, 11, 12) Inja yase man ieren yase a ve la ka i̱ tese ken igbar, aluer se lumun hemen u Kristu la shin se venda ú kpaa. Ka a inja u se lu “a ishughun” sha ci u ior mba Kristu a ne se, ve kom ken jijingi la. (Mbakolose 3: 15) Shi ve kuma u se na ve icivir kpaa. Apostoli Paulu yange nger ér: “Mbatamen mba ve nengen sha ior dedoo yô, i̱ wa ve iko kwa har je.” (1 Timoteu 5:17) Se tese ishughun man icivir yase hen mbaganden—mbatamen shin mbakuran—mba ken tiônnongo la nena? Paulu na ikyar ér: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve.” (Mbaheberu 13:17) Een, ka u se ungwa imo ve shi se hide a ayol ase ijime hen ve, shi se gba ve ikyum kpaa.

11. Er nan ve u dondon kwagh u mbatamen ve ser ve ver la, i lu u eren kwagh sha iceghzwa i batisema wasa?

¹¹ Orhemen wase ngu vough. Kpa ior mba a ne ve lu uiyua la mba nahan ga. Nahan ashighe agen vea er kwagh una lu shami ga. Nahan kpa, ka hange hange u se tese jighjigh u se ne mserakaa u Kristu la. Sha kpôô yô, u eren kwagh ier i iyoltseghan yase man batisema wase a tese la yô, ka u se kaven mluainja u tahav mbu i ver mbu ken tiônnongo la shi wan ayol ase sha ikyev i mbu a mkighir shio. U se eren batisema ‘ken iti i icighan jijingi’ la ka u se yôôn ken igbar ser se fa icighan jijingi shi se kav tom na ken mbaawashima mba Yehova kpaa. (Mateu 28:19) Imba batisema u eren la tese ér se hendan kwagh a icighan jijingi ga, shi mayange se er ma kwagh u una yange tom u jijingi shon a eren hen atô u mbadondon Kristu la kpaa ga. E̱r icighan jijingi a lu eren tom u vesen ú tsuan mbatamen shi veren ve sha aan a tom yô, se fatyô u kaan ser mimi je se mba dondon iceghzwa i iyoltseghan yase la aluer se mba eren kwagh u mbatamen mba ken tiônnongo ve ser ve ver la ga yôô?

12. Ka akav a tesen a nyi Yuda a ter sha kwagh u lahan mbautahava, man akav ne tese se nyi?

¹² I nger akaa ken Ruamabera kpishi a a tese se mluainja u ungwan kwagh shi hiden a iyol ijime yô. E̱r orhenen Yuda lu ôron kwagh u mba yange ve lam dang sha ior mba i ver ve ken tiônnongo la yô, a tese akav a tan icin atar, wener: “Kwagh á tser ve, gadia mba zenden sha gbenda u Kain, imeen i injar i Balaam la i hemba ve, ve tim sha mhendan u Koraki la.” (Yuda 11) Kain yange hure kwagh u Yehova wa un sha dooshima la kera, gema dondo gbenda u ihyom i wuan or la sha apera je. (Genese 4:4-8) Shin er yange Aôndo ta Balaki icin kwa imôngo nahan kpaa, á nôngo ér una wa ior mba Aôndo ifan keng una zua a inyaregh. (Numeri 22:5-28, 32-34; Duteronomi 23:5) Koraki lu a tom u civirigh ken Iserael, kpa ú kuma un ga. Va a ahendan sha Mose wanakiriki u Aôndo, or u hemba lun ishima legh legh sha won cii la. (Numeri 12:3; 16:1-3, 32, 33) Yange kwagh tser Kain man Balaki kua Kora. Akav ne tese se kwagh kôr inya ér se̱ ungwan kwaghwan u mba Yehova a ver ve sha aan a tom la, shi se̱ naan ve icivir kpaa!

13. Ka averen a nyi profeti Yesaia yange tsengaôron ér nga sha ci u mba ve we ayol a ve sha ikyev i mserakaa u mbatamen laa?

¹³ Ka an je nana soo u zuan a mtsera ken mserakaa u vesen u sha kwagh u mbakuran, u Orhemen wase á ver ken tiônnongo u Mbakristu la ga? Profeti Yesaia yange tsengaôron averen a mserakaa ne, a kaa ér: “Nenge, tor ugen una tema tor sha perapera, atiator kpaa aa kura tar sha ijirôron i mimi. Man hanmô ve kpaa nana hingir er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô, er uikuwanmbamngerev hen ikpoghonya nahan yô, er mure u zegevande u ken tar u vôron kpishi yô.” (Yesaia 32:1, 2) Hanma ortamen yô ka u nana lu “ijiir” i mkor man i waren kpaa. Aluer ka se kwagh u ican u wan iyol yase sha ikyev i utaha kpaa, se nôngo taveraa se ungwan imo i mba Aôndo a ne ve tahav ken tiônnongo la, shi se wa iyol yase sha ikyev ve kpaa.

E̱r Mbatamen Ve We Ayol Ave sha Ikyev i Hemen u Kristu La

14, 15. Mba ve lu mbahemenev ken tiônnongo la mba tesen ér ve mba sha ikyev i hemen u Kristu la nena?

¹⁴ Gba u hanma Orkristu cii nana dondo hemen u Kristu la, hemban je yô mbatamen. Mbakuran shin mbatamen pande mba a tahav ken tiônnongo. Kpa mba keren u ‘yan tor sha kwagh u jighjigh u nan u mba ve lu mba nan jighjigh ave imôngo la ga.’ (2 Mbakorinte 1:24) Mbatamen ka ve dondo mkaanem ma Yesu yange ôr la, yange kaa ér: “Ne fa er utor mba ken atôatyev ka ve manger sha a ve, man mbatamen vev kpaa ve eren tahav sha a ve; kpa her a ven yô, i̱ de lu nahan ga.” (Mateu 20:25-27) Mbatamen ka vea eren tom ve yô, ve nôngo sha gbashima sha u shiren mbagenev.

¹⁵ I wa Mbakristu kwagh ér: “Umbur nen mbahemenev enev, . . . ver nen ishima sha mkur u zende ve man shi kav nen jighjigh ve u nan kpaa.” (Mbaheberu 13:7) Ka er mbatamen ve lu mbahemen yum ve i gbe u a er kwagh ne ga. Yesu kaa ér: “Orhemen wen ngu môm tsô, ka Kristu.” (Mateu 23:10) Ka jighjigh u nan u mbatamen la i lu u a kav ye, sha ci u ve di gema mba mbakaven Yesu, un u a lu Orhemen wase jim jim la. (1 Mbakorinte 11:1) Nenge ase sha igbenda igen i mbatamen ve lu nôngon u lun a inja i Kristu sha ndorwan ve a mbagenev ken tiônnongo la.

16. Shin er Yesu lu a tahav nahan kpa, yange eren a mbadondon un nena?

¹⁶ Er Yesu hemba uumace mba ve yen la sha hanma gbenda shi lu a tahav mbu hemban cii mbu Ter na na un la nahan kpaa, yange eren kwagh a mbahenen nav shiin uwegh. Mayange je, ôron kwagh ér i̱ kondo mba ungwan a na iyol sha ci u fa-gege na ga. Yesu yange a tese mkav shi mhôônom kôron un a mbadondon nav, nahan nengen sha ugbayol vev mba sha iyol mbara. (Mateu 15:32; 26:40, 41; Marku 6:31) Mayange je, yange ver ishima ér mbahenen nav ve̱ er kwagh u a hembe tahav vev ken inya ga, shi mayange tôô ve ikyáv mbi ganden ve kpaa ga. (Yohane 16:12) Yesu yange lu ‘ishima legh legh, man kehen ityough kpaa ga.’ Ka nahan ve yange kundu ior kpishi iyol u lun vea na ye.—Mateu 11:28-30.

17. Mbatamen vea tese inja i Kristu sha u hiden a iyol ijime sha mlu ve vea mbagenev ken tiônnongo la nena?

¹⁷ Aluer Kristu u a lu Orhemen wase je kpa tese iyol i hiden a mi ijime yô, mba ve lu mbahemen ken tiônnongo mbara je yô, vea hemba eren nahan cii! Een, ka u vea wa ikyo sha er vea nzughul a tahav mbu i we ve sha ikyev la ga yô. Shi mba nèngé ér ‘kwaghôron ve u hemban’ la a̱ doo mbagenev ga. (1 Mbakorinte 2:1, 2) Kpa, ka ve nôngo u ôron mkaanem ma mimi u ken Ruamabera la sha gbenda u taver ga man sha mimi kpaa. Heela tseegh ga, mbatamen ka ve nôngo u lun a ishimawan sha kwagh u ve ver ishima ér mbagenev ve̱ er la, shi ve wa ikyo sha ugbayol vev. (Mbafilipi 4:5) Er ve fe ér hanma or nan ngu a mbamyina mba nanev yô, ka ve wa ishima a anmgbianev sha dooshima. (1 Peteru 4:8) Man sha mimi yô mbatamen mba ve hiden a iyol ijime shi ve lu ishima legh legh la mba ne se mpeveryol ga he? Sha kpôô yô, mba ne ka pever se iyol kpôô.

18. Mbatamen vea hen nyi sha gbenda u Yesu yange eren a mbayev laa?

¹⁸ Yesu lu or u hanma or nana fatyô u van hen a na shi lun ikyua a na kpaa yô, kua mba ve gba kwagh ga la je kpaa. Time ase sha kwagh u yange ôr zum u mbahenen nav zôhô a ior sha ci u “ve va a mbayev mba kiriki her a Na” yum la. Yesu kaa ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga.” Nahan “A kuve ve, shi A penda ve ave sha ityou kpaa, A ver ve doo doo.” (Marku 10:13-16) Yesu lu a ieren i kundu kundu shi eren erdoo, shi yange i doo mbagenev u lun ikyua a na. Yesu Yange cier ior iyol ga. Mbayev je kpa yange vea lu vea na yô, i kundu ve iyol. Mbatamen kpa á fatyô u van hen a ve, shi e̱r ve lu a ieren i kundu kundu shi ve eren erdoo yô, mbagenev—kua mbayev je kpaa—ka i kundu ve iyol a ve.

19. U lun a “mhen u Kristu” la kua nyi kere, man ka i gba u a nôngo kwagh nan je ve a er kwagh nee?

¹⁹ Er mbatamen vea fatyô u kaven Yesu za kighir la har sha er ve fe un ve kighir la. Paulu pine ér: “Ka an nan fe mhen u Ter je u nana tese Un kwagha?” Shi a seer ér: “Kpa se yô, se mba a mhen u Kristu.” (1 Mbakorinte 2:16) U lun a mhen u Kristu la inja na yô ka u fan gbenda u á eren kwagh la, shi fan mbamlu nav vindi vindi sha er se fa kwagh u una fatyô u eren sha ma ian i kwagh a er yô. Hen ase sha kwagh u fan Orhemen wase vindi vindi la! Een, gba u se ver ishima zulee sha ngeren u Ivangeli la shi se ivin asema ase a mkav u sha kwagh u uma u Yesu man ikyav i tesen na la hanma shighe cii. Mbatamen ka vea nôngo vea dondo hemen u Kristu la yô, mba ve lu ken tiônnongo la kpaa ka i hemba lun ve zange u dondon jighjigh ve u nan la. Shi mbatamen ka vea nenge mbagenev vea dondon aaven a angahar a Orhemen wase la nahan, ve ember kpishi.

Za Hemen u Lun sha Ikyev i Hemen u Kristu La

20, 21. E̱r se lu veren ashe gbenda a tar u he u ityendezwa la nahan, ka gbashima u nyi i gbe u se lu a mini?

²⁰ Ka hange hange u se cii se lu sha ikyev i hemen u Kristu la her. E̱r se lu mgbôghom a mkur u tar ne yô, mlu wase ngu inja er u Mbaiserael zum u ve lu shin Ukpuunkpuun mba Moabi ken inyom i 1473 C.S.W. la nahan. Yange ve lu sha zongough ku Tar u Ityendezwa la, man Aôndo yôô sha ikyev i profeti Mose wener: “Ka we [Yosua] ú yem a ior mban ken tar u TER lu bum a uter vev er Una na ve u la ye; shi ka we kpaa ú na ve vea ngohol u kpaa ye.” (Duteronomi 31:7, 8) Yange i ver Yosua lu orhemen. Lu u Mbaiserael vea wa iyol ve sha ikyev i hemen u Yosua la sha er vea nyôr ken Tar u Ityendezwa la yô.

²¹ Gema sha vegher wase yô, Bibilo kaa ér: “Orhemen wen ngu môm tsô, ka Kristu.” Ka Kristu tseegh una hemen se una za avese ken tar u he u perapera una tema ker la ye. (2 Peteru 3:13) Se lu nen a gbashima u wan iyol yase sha ikyev i hemen na la sha mlu u uma wase cii.

[Footnote]

Ú Umbur Kpa?

• Kristu yange hemen tiônnongo u sha ayange a tsuaa la nena?

• Kristu hemen tiônnongo na nyian nena?

• E̱r nan ve i lu u se hide a ayol ase ijime hen mba ve lu mbahemen ken tiônnongo laa?

• Ka sha igbenda i nyi nahan mbatamen vea tese ér Kristu ka Orhemen ve?

[Pictures on page 17]

Kristu hemen tiônnongo na shi a ver mbakuran ken uwegh nagh ku yanegh

[Pictures on page 18]

“Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime”

[Picture on page 20]

Yesu yange lu a ieren i kundu kundu shi doo u lun ikyua a na kpaa. Mbatamen mba ken Kristu mba nôngon u lun er un nahan.