Tudi če so drugi s tabo grdo ravnali, si lahko prepričan, da te ima Jehova rad in te ceni. Če si »skrušenega duha« oziroma obupan, si zapomni, da je Jehova v tvojem srcu videl dobro in te je osebno pritegnil k sebi. (Jan. 6:44) Vedno ti želi pomagati, saj si za njega zelo dragocen. O Jehovovih občutkih se lahko veliko naučimo tako, da razmislimo o Jezusovem zgledu. Ko je bil na zemlji, je bil pozoren do tistih, ki so se počutili ničvredne, in je bil do njih sočuten. (Mat. 9:9–12) Ob neki priložnosti se je ženska, ki je trpela zaradi hude bolezni, dotaknila njegovega oblačila, saj je upala, da bo ozdravela. Zaradi tega je ni pokaral, ampak jo je pohvalil za njeno vero. (Mar. 5:25–34) Jezus popolnoma posnema svojega Očeta. (Jan. 14:9) Zato si lahko prepričan, da te Jehova ceni in opazi tvoje lepe lastnosti – tudi tvojo vero in ljubezen do njega. (w24.10 str. 7, odst. 4, 5)

David je v življenju doživel veliko težkega, kar ga je spravilo v jok. Veliko ljudi ga je sovražilo, izdali pa so ga celo nekateri prijatelji in družinski člani. (1. Sam. 19:10, 11; 2. Sam. 15:10–14, 30) V zelo težkem obdobju svojega življenja je rekel: »Izčrpan sem od vzdihovanja, vso noč s solzami močim svojo posteljo, moje ležišče je od jokanja čisto premočeno.« (Ps. 6:6) Kljub težavam je bil prepričan, da ga ima Jehova rad. Napisal je: »Jehova bo slišal moj jok!« (Ps. 6:8) Besede današnjega dnevnega stavka lepo opišejo, kako zelo nas ima Jehova rad in da mu ni vseeno za naša čustva. David se je počutil, kot da Jehova njegove solze zbira ali pa jih zapisuje v knjigo. Bil je prepričan, da opazi njegovo bolečino in si jo zapomni. Niti malo ni dvomil o tem, da njegov ljubeči Oče ve, kaj doživlja, in da razume, kako to nanj vpliva. (w24.12 str. 22, odst. 11, 12)

Naš cilj ne bi smel biti samo to, da dosežemo krščansko zrelost, ampak da jo tudi ohranjamo. Zato ne bi smeli biti preveč prepričani sami vase. (1. Kor. 10:12) Morali bi se stalno preiskovati, da bi videli, ali duhovno napredujemo. Apostol Pavel je v pismu, ki ga je namenil kristjanom v Kolosah, poudaril, kako pomembno je, da ostanejo duhovno zreli. Čeprav so bili v duhovnem pogledu odrasli, jih je opozoril pred tem, da bi se ujeli v zanko posvetnega razmišljanja. (Kol. 2:6–10) Tudi Epafra, ki je očitno dobro poznal brate in sestre v tej občini, je vedno goreče molil, da bi »ostali zreli«. (Kol. 4:12) Kaj se torej naučimo? Tako Pavel kot Epafra sta vedela, da brez truda in Božje pomoči ne moremo ohranjati zrelosti. Želela sta, da bi bili kristjani v Kolosah kljub izzivom še naprej zreli. (w24.04 str. 6, odst. 16, 17)