To ne pomeni, da Jehova od nas pričakuje, da bi drugim kar slepo verjeli. Pričakuje pa, da jim zaupamo, ker so dokazali, da so vredni zaupanja. Zaupanje si je tako kot spoštovanje treba zaslužiti in za to je potreben čas. Kako si lahko pridobiš zaupanje v brate in sestre? Dobro jih spoznaj. Pogovarjaj se z njimi na občinskih shodih. Z njimi oznanjuj. Bodi potrpežljiv in jim daj priložnost, da dokažejo, da so vredni zaupanja. Na začetku nekomu, ki ga še ne poznaš tako dobro, verjetno ne boš povedal kar vsega o sebi. Kasneje, ko se bo med vama razvilo prijateljstvo, pa ti bo lažje govoriti o svojih občutkih. (Luk. 16:10) Kaj pa, če sovernik izda tvoje zaupanje? Ne obupaj hitro nad njim, ampak pusti, da preteče nekaj časa. In ne dovoli, da bi zaradi ravnanja nekaterih nehal zaupati bratom in sestram. (w22.09 str. 4, odst. 7, 8)

Starešina, ki mu je ime Miqueas, je imel občutek, da so nekateri odgovorni bratje z njim grdo ravnali. Kljub temu je ostal razsoden in se močno trudil nadzorovati svoja čustva. Pogosto je prosil Jehova za svetega duha in moč, da zdrži. Poleg tega je v naših publikacijah poiskal informacije, ki bi mu pomagale. Kaj se iz tega naučiš? Če misliš, da je sovernik s teboj grdo ravnal, ostani miren in skušaj nadzorovati kakršne koli negativne občutke, ki jih morda imaš. Verjetno ne poznaš okoliščin, ki so sovernika navedle, da je govoril ali ravnal, tako kot je. Zato moli k Jehovu in ga prosi, naj ti pomaga videti stvari z zornega kota sovernika. Soverniku ne pripisuj slabih namenov in se potrudi žalitev spregledati. (Preg. 19:11) Ne pozabi, da Jehova vidi, kaj doživljaš, in da ti bo dal moč, da boš zdržal. (Prid. 5:8) (w22.11 str. 21, odst. 5)

Izberi si prijatelje, ki ljubijo Jehova. Prijatelji, ki si jih izbereš, zelo vplivajo na to, da postaneš zrel kristjan. (Preg. 13:20) Julien, ki je zdaj starešina, pravi: »Ko sem bil mlajši, sem sklenil nekaj dobrih prijateljstev s tistimi, s katerimi sem oznanjeval. Ti prijatelji so bili goreči in so mi pomagali videti, da lahko na oznanjevanju res uživaš. [...] Poleg tega sem spoznal, da sem bil prikrajšan za dobro družbo in zanimiva prijateljstva, ker sem se družil samo z vrstniki.« Kaj pa, če ugotoviš, da nekdo iz občine ni dobra družba zate? Pavel je vedel, da nekateri posamezniki v krščanski občini v prvem stoletju niso razmišljali in ravnali duhovno, zato je Timoteja opozoril, naj se ne druži z njimi. (2. Tim. 2:20–22) Naše prijateljstvo z Jehovom je dragoceno. Za to prijateljstvo smo si močno prizadevali, zato nikomur ne bi smeli dovoliti, da ga poškoduje. (w22.08 str. 5, odst. 13–str. 6, odst. 15)