David je v življenju doživel veliko težkega, kar ga je spravilo v jok. Veliko ljudi ga je sovražilo, izdali pa so ga celo nekateri prijatelji in družinski člani. (1. Sam. 19:10, 11; 2. Sam. 15:10–14, 30) V zelo težkem obdobju svojega življenja je rekel: »Izčrpan sem od vzdihovanja, vso noč s solzami močim svojo posteljo, moje ležišče je od jokanja čisto premočeno.« (Ps. 6:6) Kljub težavam je bil prepričan, da ga ima Jehova rad. Napisal je: »Jehova bo slišal moj jok!« (Ps. 6:8) Besede današnjega dnevnega stavka lepo opišejo, kako zelo nas ima Jehova rad in da mu ni vseeno za naša čustva. David se je počutil, kot da Jehova njegove solze zbira ali pa jih zapisuje v knjigo. Bil je prepričan, da opazi njegovo bolečino in si jo zapomni. Niti malo ni dvomil o tem, da njegov ljubeči Oče ve, kaj doživlja, in da razume, kako to nanj vpliva. (w24.12 str. 22, odst. 11, 12)

Naš cilj ne bi smel biti samo to, da dosežemo krščansko zrelost, ampak da jo tudi ohranjamo. Zato ne bi smeli biti preveč prepričani sami vase. (1. Kor. 10:12) Morali bi se stalno preiskovati, da bi videli, ali duhovno napredujemo. Apostol Pavel je v pismu, ki ga je namenil kristjanom v Kolosah, poudaril, kako pomembno je, da ostanejo duhovno zreli. Čeprav so bili v duhovnem pogledu odrasli, jih je opozoril pred tem, da bi se ujeli v zanko posvetnega razmišljanja. (Kol. 2:6–10) Tudi Epafra, ki je očitno dobro poznal brate in sestre v tej občini, je vedno goreče molil, da bi »ostali zreli«. (Kol. 4:12) Kaj se torej naučimo? Tako Pavel kot Epafra sta vedela, da brez truda in Božje pomoči ne moremo ohranjati zrelosti. Želela sta, da bi bili kristjani v Kolosah kljub izzivom še naprej zreli. (w24.04 str. 6, odst. 16, 17)

Ko si pridobimo primeren strah pred Jehovom oziroma ga začnemo globoko spoštovati, ga imamo tako zelo radi, da ne želimo narediti ničesar, s čimer bi ga razžalostili. Z veseljem se učimo razlikovati med pravilnim in napačnim, med resnico in lažmi. Le tako si lahko pridobimo Jehovovo odobravanje. (Preg. 2:3–6; Heb. 5:14) Če bi se bolj bali ljudi kot Boga, bi se lahko oddaljili od resnice. Razmislimo o primeru dvanajstih oglednikov, ki so si šli ogledat deželo, za katero je Jehova rekel, da jo bo dal Izraelcem. Pri desetih oglednikih je bil strah pred Kanaanci močnejši od njihove ljubezni do Jehova. Drugim Izraelcem so rekli: »Ne moremo se spopasti s temi ljudmi. Močnejši so od nas.« (4. Mojz. 13:27–31) S človeškega gledišča so bili Kanaanci res močnejši. Ampak vsak, ki je rekel, da Izraelci ne morejo premagati svojih sovražnikov, je pozabil na Jehova. (w24.07 str. 9, odst. 5, 6)