Naš cilj ne bi smel biti samo to, da dosežemo krščansko zrelost, ampak da jo tudi ohranjamo. Zato ne bi smeli biti preveč prepričani sami vase. (1. Kor. 10:12) Morali bi se stalno preiskovati, da bi videli, ali duhovno napredujemo. Apostol Pavel je v pismu, ki ga je namenil kristjanom v Kolosah, poudaril, kako pomembno je, da ostanejo duhovno zreli. Čeprav so bili v duhovnem pogledu odrasli, jih je opozoril pred tem, da bi se ujeli v zanko posvetnega razmišljanja. (Kol. 2:6–10) Tudi Epafra, ki je očitno dobro poznal brate in sestre v tej občini, je vedno goreče molil, da bi »ostali zreli«. (Kol. 4:12) Kaj se torej naučimo? Tako Pavel kot Epafra sta vedela, da brez truda in Božje pomoči ne moremo ohranjati zrelosti. Želela sta, da bi bili kristjani v Kolosah kljub izzivom še naprej zreli. (w24.04 str. 6, odst. 16, 17)

Ko si pridobimo primeren strah pred Jehovom oziroma ga začnemo globoko spoštovati, ga imamo tako zelo radi, da ne želimo narediti ničesar, s čimer bi ga razžalostili. Z veseljem se učimo razlikovati med pravilnim in napačnim, med resnico in lažmi. Le tako si lahko pridobimo Jehovovo odobravanje. (Preg. 2:3–6; Heb. 5:14) Če bi se bolj bali ljudi kot Boga, bi se lahko oddaljili od resnice. Razmislimo o primeru dvanajstih oglednikov, ki so si šli ogledat deželo, za katero je Jehova rekel, da jo bo dal Izraelcem. Pri desetih oglednikih je bil strah pred Kanaanci močnejši od njihove ljubezni do Jehova. Drugim Izraelcem so rekli: »Ne moremo se spopasti s temi ljudmi. Močnejši so od nas.« (4. Mojz. 13:27–31) S človeškega gledišča so bili Kanaanci res močnejši. Ampak vsak, ki je rekel, da Izraelci ne morejo premagati svojih sovražnikov, je pozabil na Jehova. (w24.07 str. 9, odst. 5, 6)

Ali smo lahko popolnoma prepričani, da so vse Jehovove sodne odločitve pravične? Vsekakor! Jehova je, kot je Abraham tako zelo dobro dojel, popoln, moder in usmiljen »Sodnik vse zemlje«. Svojega Sina, ki ga je dobro izšolal, je pooblastil za vse sojenje. (Jan. 5:22) Oba sta sposobna videti v človekovo srce. (Mat. 9:4) Prepričani smo lahko, da bosta vsakega posameznika sodila pravično! Pomembno je, da glede tega zaupamo Jehovu. On je usposobljen za sojenje, ne pa mi! (Iza. 55:8, 9) Zato vse sojenje brez pomislekov prepuščamo v roke njemu in njegovemu Sinu. Oba sta popolnoma pravična in usmiljena. (Iza. 11:3, 4) (w24.05 str. 7, odst. 18, 19)