Ke ka Baka La’ng o Swanetše go Apara Boikokobetšo?

MONGWADI wa mo-Amerika Edgar Allan Poe o be a sa tšwa go fetša go balela bagwera ba gagwe kanegelo e mpsha. Ba ile ba bolela ka go swaswa gore o dirišitše leina la moanegwa-thwadi gantši kudu. Poe o ile a itshwara bjang? Mogwera o mongwe o hlalositše gore: “Ka baka la boikgogomošo bja gagwe o be a ka se ke a kgotlelela go swaiwa phošo phatlalatša ka tsela yeo, ka gona o ile a befelwa gomme le pele bagwera ba gagwe ba ka mo thibela, o be a šetše a lahletše matlakala ka moka ka mollong o bogale.” Ke kamoo kanegelo “e bose kudu, yeo e fapanego le dikanegelo tše di lešago bodutu tšeo a hlwago a di ngwala” e ilego ya tsena ka monga wa seloko ka gona. Boikokobetšo bo ka be bo e phološitše.

Lege boikgogomošo bo dira gore batho ba dire dilo tša bošilo, fela bo atile lefaseng. Eupja bahlanka ba Jehofa e swanetše go ba ba fapanego. Ba swanetše go apara seaparo se se rokilwego gabotse sa boikokobetšo.

Boikokobetšo ke Eng?

Moapostola Paulo o boletše ka seaparo se sebotse sa Bokriste sa boikokobetšo ge a be a ngwalela badumedi-gotee le yena motseng wa bogologolo wa Kolose. O kgothaditše ka gore: “Bjalo ka bahlaolwa ba Modimo, ba bakgethwa le ba ba ratwago, ikapešeng ka maikwelo a borutho a kwelobohloko, botho, go ipoetša ga mogopolo, bonolo, le go se fele pelo.”​—Ba-Kolose 3:12, NW.

Boikokobetšo ke “go ipoetša ga mogopolo.” Ke “go ikokobetša ga mogopolo; go se be le boikgogomošo; boleta.” Motho yo a ikokobeditšego “o na le moya wa boipoetšo; ga a ikgantšhe.” O na le “tlhompho e tseneletšego.” (The World Book Dictionary, Volume I, letlakala 1030) Boikokobetšo ga se go ba boi goba bofokodi. Ge e le gabotse, boikgogomošo bo bontšha bofokodi, mola go bontšha boikokobetšo gantši go nyaka sebete le matla.

Ka Mangwalong lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le “ikokobetše” ge e le gabotse le bolela gore “ikgatakele fase.” Ka gona, mongwadi yo bohlale wa Diema o eleditše ka gore: “Ngwan’a-ka! . . . Xe O itlemile ka ’ntšu la molomo, . . . dira se O se boletšexo, Ngwan’a-ka, xobane O ’atleng tša ngwana weno. Yaa O mo ôtêlêlê [o ikgatakele fase] O mo phafoxêlê.” (Diema 6:​1-3) Se se bolela gore tlogela boikgogomošo, dumela phošo ya gago, lokiša ditaba.

E Swanetše go ba bja Kgonthe

Ga se batho ka moka bao lege ba bonagala ba ikokobeditše ba nago le boikokobetšo bja kgonthe. Batho ba bangwe bao ba bonagalago ba ikokobeditše mo gongwe ba ka ba ba e-na le boikgodišo gomme e le ba ba gapeletšago go hwetša seo ba se nyakago. Gape go na le ba bangwe bao ba itirago ba ba ikokobeditšego gore ba kgahle ba bangwe. Ka mohlala, moapostola Paulo o ile a lemoga ba bangwe bao ba bego ba bontšha “boikokobetšo bja go itiriša,” gomme a bontšha gore mang le mang yo a dirago se ge e le gabotse o be a “ikgodiša ka ntle le lebaka le le swanetšego ka baka la kgopolo ya gagwe ya nama.” Motho yo bjalo o bile le kgopolo e fošagetšego ya gore go amogelwa ke Modimo go ithekgile ka ge e ba a e-ja, a e-nwa goba a kgoma dilo tše itšego goba a bina matšatši a bodumedi goba go se bjalo. Ke therešo gore a ka ba a ile a bonagala a e-na le borapedi goba a ikokobeditše, eupja boikokobetšo bja gagwe bja maaka bo be bo se na mohola. (Ba-Kolose 2:​18, 23, NW) Ge e le gabotse, bo mo dirile gore a nagane gore moputso wa bophelo o newa bao ba tlogetšego dilo tše di bonagalago. Bo tšweleditše gaešita le sebopego se se sa bonagalego sa go rata dilo tše di bonagalago ka gobane dithibelo tše matla di ile tša lebiša tlhokomelo dilong tše di bonagalago tšeo a bego a re o a di hlaswa.

Ka lehlakoreng le lengwe, boikokobetšo bja kgonthe bo thibela motho go ipontšha e le yo bohlokwa tabeng ya moaparo, boikgabišo le tsela ya bophelo. (1 Johane 2:​15-17) Motho yo a aperego seaparo sa boikokobetšo ga a itire sebogwa goba a kgantšha tsebo ya gagwe. Go e na le moo, boikokobetšo bo mo dira gore a sware ba bangwe ka tsela ya go naganela le go itebelela ka tsela yeo Modimo a mo lebelelago ka yona. Seo o se dira bjang?

Pono ya Jehofa

Ge moporofeta Samuele a be a le kgaufsi le go tlotša kgoši e mpsha ya setšhaba sa Isiraele, o ile a bona eka Eliaba morwa wa Isai e be e le yena yo a bego a kgethilwe ke Jehofa. Eupja Modimo o ile a botša Samuele gore: “O se bônê sebopêxô sa xaxwe le botelele bya xaxwe; Nna ke mo nyaditše. Ka xobane yo batho ba mmôlêlaxo, xa se yêna. Motho ó bôna se se lebanaxo le mahlô a xaxwe; Morêna Yêna ó bôna pelo.” Barwa ba šupago ba Isai ba ile ba ganwa. Mokgethwa wa Modimo e bile Dafida, yo a ilego a itlhatsela e le monna wa potego le wa boikokobetšo.​—1 Samuele 13:​14; 16:​4-13.

Seaparo sa boikokobetšo se re šireletša gore re se ke ra ikgogomoša, ra inagana kudu​—gomme ra lahlwa ke Modimo. “Ó lwa le baikxodiši; ba xo ikokobetša ó ba sétša ka dikxauxêlô.” (Jakobo 4:6) Pono ya gagwe e bontšhwa mantšung a mopsalme: “Morêna ké yo moxolo-xolo, ’me ó bôna babôtlana; [eupja] wa xo iphaxamiša ó mo tseba ka kxolê.” (Psalme 138:6; 1 Petro 5:​5, 6) Seo Modimo a se letetšego go bahlanka ba gagwe se bonagala mantšung a ao a lego go Mika 6:8: “O boditšwe se e lexo se se botse, le se Morêna a se nyakaxo xo wene: Ké xo dira tokô, ké xo rata botho; ké xo sepela le Modimo w’axo Ò n’e boipoetšô.”

Bo Bontšhwa ke Modimo le Kriste

Ga go makatše ge Jehofa a nyaka gore re bontšhe boikokobetšo! Ke se sengwe sa dika tša gagwe. Ka morago ga gore Modimo a mo phološe manabeng a gagwe, Dafida o ile a opela ka gore: “O [Jehofa] nthswariša kôtsê ya phološô ya xaxo, . . . O nkxodišitše ka bolêta bya xaxo.” (Psalme 18:​35; 2 Samuele 22:​1, 36, NW) Gaešita lege Jehofa a le magodimong a godimo-dimo, ‘o ukamela magodimo le lefase, o di bonela tlase, gomme o tsoša babotlana leroleng, modiidi o mo ntšha tšhileng; O mo dudiša le babuši.’ (Psalme 113:​5-8) Modimo o bontšha boikokobetšo ka go bontšha kgaugelo go batho ba sebe. Ditirišano tša gagwe le batho ba sebe le go neela ga gagwe Morwa wa gagwe e le sehlabelo sa dibe ke dipontšho tša boikokobetšo, lerato le dika tše dingwe.​—Ba-Roma 5:8; 8:​20, 21.

Jesu Kriste yo e bego e le “yo boló le wa pelo e kokobetšexo,” o neile mohlala o mogolo wa boikokobetšo e le motho. (Mateo 11:​29) O boditše barutiwa ba gagwe gore: “Wa xo ikxodiša ó tlo kokobetšwa wa xo ikokobetša ó tlo xodišwa.” (Mateo 23:​12) Seo e be e se feela bothakga bja polelo. Mantšiboeng a pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a hlatswa maoto a baapostola ba gagwe, e lego modiro woo ka tlwaelo o bego o dirwa ke bahlanka. (Johane 13:​2-5, 12-17) Jesu o ile a hlankela Modimo ka boikokobetšo pele a e-tla lefaseng gomme o bontšhitše boikokobetšo ga e sa le a tsošetšwa boemong bjo bo phagamego legodimong. Ka gona Paulo o ile a kgothaletša badumedi-gotee le yena gore ba ‘lebelele ba bangwe e le ba bagolo go bona’ gomme ba be le boikokobetšo bjalo ka Jesu Kriste.​—Ba-Filipi 2:​3, 5-11.

Ka ge Modimo le Kriste ba bontšha boikokobetšo, bao ba nyakago go amogelwa ke Modimo ba swanetše go bontšha seka se. Ge e ba ka dinako tše dingwe re ile ra bontšha boikgogomošo, e tla ba bohlale gore re ikokobetše gomme re rapelele tebalelo ya Modimo. (Bapiša 2 Koronika 32:​24-26.) Le gona go e na le go nagana kudu ka rena, re swanetše go diriša keletšo ya Paulo e rego: “Le se ke la šetša dilo tše kgolo, eupja sepedišanang le dilo tše tlase.” (Ba-Roma 12:​16, NW) Lega go le bjalo, ke bjang boikokobetšo bo ka holago rena gotee le ba bangwe?

Mehola ya Boikokobetšo

Mohola o mongwe wa boikokobetšo ke gore bo re thibela go ikgantšha. Ka go dira bjalo re phema go seleka ba bangwe le go ipakela dihlong tše di ka tlišwago ke ge ba sa kgahlwe ke dilo tšeo re di dirilego. Re swanetše go ikgantšha ka Jehofa e sego ka rena ka noši.​—1 Ba-Korinthe 1:31.

Boikokobetšo bo re thuša go hwetša tlhahlo ya Modimo. Jehofa o ile a romela morongwa go Daniele ka pono ka gobane moporofeta yoo o ile a ikokobetša pele ga Modimo ge a be a nyaka tlhahlo le bohlale. (Daniele 10:​12) Ge Esera a be a le kgaufsi le go etelela pele batho ba Jehofa go tšwa Babele ba swere gauta e ntši le silifera bakeng sa go lokiša tempele kua Jerusalema, o ile a tsebiša nako ya go ikona dijo e le gore ba ka ikokobetša pele ga Modimo. Mafelelo e bile afe? Jehofa o ile a ba šireletša tlhaselong ya lenaba nakong ya leeto le kotsi. (Esera 8:​1-14, 21-32) Bjalo ka Daniele le Esera, anke re bontšheng boikokobetšo gomme re tsome tlhahlo ya Jehofa go e na le go leka go phetha mediro yeo re e neilwego ke Modimo ka bohlale bja rena le ka matla a rena.

Ge e ba re apere seaparo sa boikokobetšo, re tla hlompha ba bangwe. Ka mohlala, bana bao ba nago le boikokobetšo ba hlompha le go kwa batswadi ba bona. Bakriste bao ba ikokobeditšego le bona ba hlompha badumedi-gotee le bona ba ditšhaba tše dingwe, merafo le ditšo ka gobane boikokobetšo bo dira gore re se ke ra beba sefahlego.​—Ditiro 10:​34, 35; 17:26.

Boikokobetšo bo godiša lerato le khutšo. Motho yo a ikokobeditšego ga a lwantšhe badumedi-gotee le yena ka morero wa go hwetša ditokelo tšeo a rego ke tša gagwe. Paulo o be a dira feela dilo tše di agago gomme o be a sa kgopiše letswalo la ngwanabo. (Ba-Roma 14:​19-21; 1 Ba-Korinthe 8:​9-13; 10:​23-33) Boikokobetšo gape bo re thuša go godiša lerato le khutšo ka go lebalela ba bangwe diphošo tša bona go rena. (Mateo 6:​12-15; 18:​21, 22) Bo re tutueletša go ya mothong yo a kgopišegilego, re dumele phošo ya rena, re mo kgopele tshwarelo, gomme re dire se re ka se kgonago gore re lokiše phošo lege e ka ba efe yeo re e dirilego. (Mateo 5:​23, 24; Luka 19:8) Ge motho yo a kgopišegilego a e-tla go rena, boikokobetšo bo re tutueletša go lokiša ditaba ka khutšo le ka moya wa lerato.​—Mateo 18:​15; Luka 17:3.

Phologo e ithekgile ka go bontšha boikokobetšo. Ka mohlala, mabapi le Modimo go bolelwa gore: “Motho-mohlaki O a mo namola; Mahlô a xaxo a hlaba baipoti, wa ba uša.” (2 Samuele 22:​28) Ge Kgoši Jesu Kriste ‘a e-tšwa dira ka therešo le boleta le go loka,’ o tla phološa bao ba ikokobetšago ka pele ga gagwe le Tatagwe. (Psalme 45:4) Bao ba bontšhago boikokobetšo ba ka homotšwa ke mantšu a rego: “Nyakang Morêna, lena babôtla bohle ba lefase, lena Le yaxo ka molaô w’axwe. Tsomang tokô, Le tsomê boikokobetšô; mohlomongwê Le ka efošwa mohla woo wa boxale bya Morêna.”​—Tsefanya 2:3.

Boikokobetšo le Phuthego ya Modimo

Boikokobetšo bo dira gore batho ba Modimo ba leboge phuthego ya gagwe gomme ba e kgomarele e le batho ba botegago. (Bapiša le Johane 6:​66-69.) Ge e ba re se ra newa tokelo ya tirelo yeo re bego re holofetše gore re tla e newa, boikokobetšo bo re thuša go dirišana le bao ba rwelego boikarabelo ka phuthegong. Le gona tirišano ya rena ya boikokobetšo e bea mohlala o mobotse.

Ka lehlakoreng le lengwe, boikokobetšo bo re phemiša go bontšha boikgantšho mabapi le ditokelo tša rena tša tirelo gare ga batho ba Jehofa. Bo re dira gore re se ke ra nyaka go tumišwa ka baka la modiro wo re neilwego tokelo ya go o dira ka phuthegong ya Modimo. Go feta moo, ge e ba re dira re le bagolo, boikokobetšo bo re thuša go swara mohlape wa Modimo ka boleta.​—Ditiro 20:​28, 29; 1 Petro 3:8.

Boikokobetšo le Tayo

Seaparo sa boikokobetšo se re thuša gore re amogele tayo. Batho ba ba ikokobeditšego ga ba swane le Kgoši Usia wa Juda, yo pelo ya gagwe e ilego ya ikgogomoša kudu moo a ilego a ba a dira mediro ya baperisita. O ile ‘a hlanogela Jehofa gomme a tsena ka tempeleng a thuntšha diorelo aletareng ya diorelo.’ Ge Usia a galefela baperisita ka baka la ge ba ile ba mo phošolla, o ile a tšwa lephera. A kotlo e kaakang yeo a e hweditšego ka baka la go hloka boikokobetšo! (2 Koronika 26:​16-21; Diema 16:​18) Le ka mohla o se ke wa ba bjalo ka Usia gomme wa dumelela boikgogomošo bo go šitiša go amogela tayo e tšwago go Modimo ka Lentšu la Gagwe le ka phuthego ya gagwe.

Tabeng ye Paulo o boditše Bakriste ba ba tloditšwego ba ba-Hebere gore: “Le lebetše kxothatšô ye e Le fepeletšaxo bo-ka bana ya re: Ngwan’a-ka! Se nyatšê thsôlô ya Morêna; O se tsôtê kôtlô ya xaxwe. Xobane Morêna ó sôla moratwa wa xaxwe; ó ôtla ngwana ofe le ofe yo a mo amoxêlaxo. . . . Xomme xo laiwa xohle, xa xo thabiše xe motho à sa laiwa, xo byalo ka e ke ké xo hlokofatšwa; fêla, ka moraxo xo tšweletša seenywa sa tokô le leaxô xo bao ba tlwaetšwaxo xo laiwa.” (Ba-Hebere 12:​5-11) Le gona gopola gore “thsôlô le keletšô ké tsela ya bophelô.”​—Diema 6:23.

Dula o Apere Boikokobetšo

Ke gabohlokwa gakaakang gore Bakriste ba dule ba apere seaparo sa boikokobetšo! Bo re tutueletša go kgotlelela bjalo ka bagoeledi ba Mmušo le go nea bohlatse ka boikokobetšo ka ntlo le ntlo re tsoma “bao ba sekametšego bophelong bjo bo sa felego.” (Ditiro 13:​48, NW; 20:​20) Ka kgonthe, boikokobetšo bo re thuša go tšwela pele re e-kwa Modimo dilong ka moka, lege baganetši bao ba ikgogomošago ba hloile tsela ya rena e lokilego.​—Psalme 34:21.

Ka baka la ge boikokobetšo bo re tutueletša ‘go bota Jehofa ka pelo ka moka,’ ke yena a dirago gore tsela ya rena e letle. (Diema 3:​5, 6) Ge e le gabotse, ke feela ge re apere seka se se sebotse moo re ka kgonago go sepela le Modimo e le ka kgonthe gomme ra thabela kamogelo le tšhegofatšo ya gagwe. Go bjalo ka ge morutiwa Jakobo a ngwadile gore: “Ikokobetšeng pele xa Morêna; ké mo a tl’o xo Le xodiša.” (Jakobo 4:​10) Ka gona anke re apareng boikokobetšo, e lego seaparo se sebotse seo se dirilwego ke Jehofa Modimo.