Pridigar
9 Vse to sem si vzel k srcu, da bi vse to preiskal:+ pravični in modri ter njihova dela so v roki pravega Boga.+ Človek ne pozna ne ljubezni ne sovraštva, ki sta bila pred njim.+ 2 Vsem se godi enako.+ Enak konec+ je za pravičnega+ in za hudobnega,+ za dobrega, za čistega in za nečistega, za tistega, ki daruje žrtve, in za tistega, ki ne daruje žrtev. Dobri je enak grešniku+ in tisti, ki nepremišljeno prisega, je enak tistemu, ki se prisege boji.+ 3 To je žalostno pri vsem, kar se godi pod soncem: ker vse čaka enak konec,+ je srce človeških sinov polno hudobnosti;+ in v njihovem srcu je norost,+ dokler živijo, potem pa odidejo k mrtvim.+
4 Za tistega, ki je med živimi, še obstaja upanje, kajti boljši je živ pes+ kakor mrtev lev.+ 5 Živi se zavedajo, da bodo umrli,+ mrtvi pa se ne zavedajo ničesar+ in nimajo nobenega plačila več, saj je spomin nanje pozabljen.+ 6 Njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova ljubosumnost so izginili+ in nikoli več ne bodo imeli deleža pri ničemer, kar se bo godilo pod soncem.+
7 Pojdi, z veseljem jej svoj kruh in veselega srca pij svoje vino,+ ker so pravemu Bogu tvoja dejanja po volji.+ 8 Vedno imej na sebi bela oblačila+ in na tvoji glavi naj ne manjka olja.+ 9 Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš,+ vse dni svojega ničevega življenja, ki ti ga je Bog dal pod soncem, vse dni svoje ničevosti, ker je to tvoje plačilo v življenju+ in pri tvojem trudu, s katerim se toliko trudiš pod soncem. 10 Vse delo, ki ti pride pod roko, opravi z vso svojo močjo,+ ker v šeólu*,+ kamor greš, ni ne dela, ne načrtovanja, ne znanja,+ ne modrosti.+
11 Znova sem se ozrl in videl pod soncem, da hitrim ni zagotovljena zmaga v teku,+ ne junakom zmaga v boju,+ ne modrim kruh,+ ne razumnim* bogastvo,+ ne pametnim odobravanje,+ kajti vsakega od njih doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času.+ 12 Človek+ namreč ne ve, kdaj bo prišel njegov čas.+ Tako kakor se ribe ujamejo v smrtonosno mrežo+ in kakor se ptice ujamejo v past,+ tako se tudi človeški sinovi ujamejo v zanko ob času nesreče,+ ko jih nenadoma doleti.+
13 Videl sem tudi to modrost pod soncem, in zdela se mi je velika: 14 Bilo je majhno mesto in v njem malo ljudi. Potem pa je nadenj prišel velik kralj in ga obkolil ter zoper njega zgradil velike nasipe.+ 15 V mestu je živel tudi neki siromašen, toda moder človek, in ta je s svojo modrostjo rešil mesto.+ Vendar se kasneje tega siromašnega človeka ni nihče spominjal.+ 16 Tedaj sem rekel: »Modrost je boljša od moči,+ toda siromakovo modrost prezirajo in njegovih besed ne poslušajo.«+
17 Tihe besede modrih se slišijo+ bolj kakor vpitje vladarja med neumnim ljudstvom.+
18 Modrost je boljša od bojne opreme, en grešnik pa lahko uniči veliko dobrega.+