4. Mojzesova

35 Jehova je Mojzesu na moábskih sušnih ravnicah ob Jordanu+ nasproti Jêrihi še rekel: 2 »Izraelovim sinovom zapovej, naj od svoje dedne posesti dajo Lévijevim sinovom mesta+ za prebivanje. Prav tako naj Lévijevim sinovom dajo pašnike okoli teh mest.+ 3 V mestih naj torej živijo, pašniki pa naj jim bodo za živino, imetje in vse njihove živali. 4 Pašniki mest, ki jih boste dali Lévijevim sinovom, naj od mestnega obzidja segajo tisoč komolcev na vse strani. 5 Izmerite zunaj mesta dva tisoč komolcev na vzhodni strani, dva tisoč komolcev na južni strani, dva tisoč komolcev na zahodni strani in dva tisoč komolcev na severni strani, tako da bo mesto v sredini. To naj bodo njihovi pašniki pri mestih.

6 Lévijevim sinovom boste torej dali ta mesta: šest zavetnih mest,+ kamor bo lahko pribežal ubijalec,+ poleg teh pa še dvainštirideset drugih mest. 7 Vseh mest, ki jih boste dali Lévijevim sinovom, naj bo oseminštirideset skupaj s pašniki.+ 8 Mesta boste dali od dedne posesti Izraelovih sinov.+ Od tistih, ki jih imajo več, boste vzeli več in od tistih, ki jih imajo manj, boste vzeli manj.+ Vsakdo naj sorazmerno z dedno posestjo, ki jo bo dobil, dá nekaj mest Lévijevim sinovom.«

9 Jehova je Mojzesu še rekel: 10 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Ko boste čez Jordan prišli v kánaansko deželo,+ 11 si izberite ustrezna mesta, ki bodo vaša zavetna mesta. Vanje naj pribeži ubijalec, ki koga* nenamerno ubije.+ 12 Mesta naj vam bodo za zavetje pred krvnim maščevalcem,+ da ubijalec ne bi umrl, preden bi mu ljudstvo sodilo.+ 13 Mesta, ki jih boste dali, teh šest zavetnih mest, vam bodo na voljo. 14 Tri mesta dajte na tej strani Jordana+ in tri mesta v kánaanski deželi.+ Naj vam bodo za zavetna mesta. 15 Teh šest mest bo zavetje za Izraelove sinove, za tujca+ in priseljenca med njimi, da vanje pribeži vsak, ki koga* nenamerno ubije.+

16 Če kdo koga udari s kakim železnim predmetom, tako da umre, je morilec.+ Morilec pa mora biti usmrčen.+ 17 Če kdo vzame v roke kamen, s katerim lahko koga ubije, in udari z njim človeka, tako da umre, je morilec. Morilec mora biti usmrčen. 18 Če kdo vzame v roke kak manjši lesen predmet, s katerim lahko koga ubije, in udari z njim človeka, tako da umre, je morilec. Morilec mora biti usmrčen.

19 Morilca naj usmrti krvni maščevalec.+ Ko naleti nanj, naj ga usmrti. 20 Če kdo koga iz sovraštva sune+ ali iz zasede vrže kaj vanj,+ tako da umre, 21 ali če ga iz sovraštva udari z roko, tako da umre, mora biti ta, ki ga je udaril, usmrčen. Morilec je. Ko nanj naleti krvni maščevalec, naj ga usmrti.+

22 Če pa kdo koga sune po naključju, in ne iz sovraštva, ali vrže kaj vanj, pa ne iz zasede,+ 23 ali če, ne videč ga, vrže vanj kamen, in ga s tem ubije, ali pa povzroči, da ta pade nanj, tako da umre, pa ne zato, ker bi ga sovražil ali ga hotel raniti, 24 naj zbor razsodi med njim in krvnim maščevalcem po teh odredbah.+ 25 Občina+ naj nato ubijalca reši iz roke krvnega maščevalca in ga vrne v njegovo zavetno mesto, v katero je pribežal. V njem naj prebiva vse do smrti velikega duhovnika, ki je bil maziljen s svetim oljem.+

26 Če pa ubijalec prestopi mejo svojega zavetnega mesta, v katero je pribežal, 27 in ga krvni maščevalec+ zaloti zunaj meje zavetnega mesta ter ga ubije, krvni maščevalec ni kriv za prelito kri. 28 Ubijalec namreč mora ostati v svojem zavetnem mestu vse do smrti velikega duhovnika.+ Po smrti velikega duhovnika pa se sme vrniti v kraj svoje posesti. 29 To naj vam bo sodna odredba iz roda v rod, kjer koli boste prebivali.

30 Vsakega, ki ubije človeka*, naj kot morilca usmrtijo+ po izjavi prič.+ Nikogar* se ne more usmrtiti na temelju izjave ene priče. 31 Za dušo morilca, ki si zasluži smrt, ne jemljite nobene odkupnine,+ ker mora biti usmrčen.+ 32 Prav tako ne jemljite odkupnine za tistega, ki je pribežal v zavetno mesto, pa se želi vrniti in prebivati v deželi pred smrtjo velikega duhovnika.

33 Ne omadežujte dežele, v kateri ste. Deželo namreč omadežuje kri+ in dežela ne more drugače doseči poravnave za kri, ki je bila v njej prelita, razen s krvjo tistega, ki jo je prelil.+ 34 Ne onečaščajte dežele, v kateri živite, sredi katere jaz prebivam. Jaz, Jehova, namreč prebivam med Izraelovimi sinovi.‘«+