Razodetje
6 Videl sem, ko je Jagnje+ zlomilo enega od sedmerih pečatov,+ in slišal eno od četverih živih bitij,+ kako je z glasom, podobnim gromu, reklo: »Pridi!«+ 2 Tedaj sem videl, in glej: bel konj.+ Tisti, ki je sedel+ na njem, je imel lok.+ Dobil je krono+ in odšel zmagujoč,+ da dokonča svojo zmago.+
3 Ko je zlomilo drugi pečat, sem slišal drugo živo bitje+ reči: »Pridi!« 4 In prišel je konj ognjene barve. Tistemu, ki je sedel na njem, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da bi se ljudje neusmiljeno pobijali med seboj. In dan mu je bil velik meč.+
5 Ko je+ zlomilo tretji pečat, sem slišal tretje živo bitje+ reči: »Pridi!« In sem videl, in glej: črn konj. Tisti, ki je sedel na njem, je imel v roki tehtnico.+ 6 In zaslišal sem glas, kakor da bi prihajal iz srede+ četverih živih bitij:+ »Merica pšenice za denarij*+ in tri merice ječmena za denarij, olivnemu olju in vinu pa ne stôri škode.«+
7 Ko je zlomilo četrti pečat, sem slišal četrto živo bitje+ reči: »Pridi!« 8 In sem videl, in glej: bled konj. Tistemu, ki je sedel na njem, je bilo ime Smrt, in tik za njim je šel had*.+ In dana jima je bila oblast nad četrtino zemlje, da morita z dolgim mečem,+ lakoto,+ smrtonosno kugo in zvermi+ zemlje.
9 Ko je zlomilo peti pečat, sem ob vznožju oltarja+ zagledal duše+ tistih, ki so bili zaradi Božje besede in pričevalskega+ dela, ki jim je bilo zaupano, neusmiljeno pobiti.+ 10 In so glasno vpili: »Vrhovni gospod,+ sveti in resnični*,+ kako dolgo boš še čakal s sodbo+ in maščevanjem naše krvi+ nad tistimi, ki prebivajo na zemlji?« 11 Vsak od njih je dobil dolgo belo+ oblačilo in rečeno jim je bilo, naj še nekaj časa počivajo, dokler se ne dopolni število njihovih sosužnjev in njihovih bratov, ki bodo prav tako ubiti,+ kakor so bili oni.
12 Videl sem, ko je zlomilo šesti pečat, in nastal je velik potres. Sonce je potemnelo kakor črna raševina,+ vsa luna je postala kakor kri+ 13 in nebeške zvezde so padle na zemljo, tako kakor nezreli sadeži padejo s smokve, ko jo maje močan veter. 14 Nebo je izginilo kakor zvitek, ki ga kdo zvije,+ in vse gore in otoki so bili odstranjeni s svojih mest.+ 15 Kralji zemlje, ljudje na najvišjih položajih, vojaški poveljniki*, bogati, močni, vsi sužnji in vsi svobodni so se poskrili po votlinah in gorskem skalovju+ 16 ter goram in skalam govorili: »Padite na nas+ in nas skrijte pred obličjem tistega, ki sedi na prestolu,+ in pred jezo Jagnjeta,+ 17 kajti prišel je veliki dan+ njune jeze.+ In kdo more obstati?«+