Prva knjiga kraljev

12 Roboám je šel v Síhem,+ saj je vse izraelsko ljudstvo prišlo tja, da bi ga postavilo za kralja.+ 2 Za to pa je izvedel Nebátov sin Jeroboám, ki je takrat še vedno živel v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom.+ 3 Poslali so ponj. Zatem so Jeroboám in zbrani Izraelci* stopili pred Roboáma in rekli: 4 »Tvoj oče nam je otežil jarem.+ Če pa nam boš ti olajšal trdo delo in težek* jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče, ti bomo služili.«

5 Odgovoril jim je: »Vrnite se k meni čez tri dni.« In ljudstvo je odšlo.+ 6 Kralj Roboám se je zatem posvetoval s starejšimi možmi*, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu takrat, ko je še živel. Vprašal jih je: »Kaj mi svetujete? Kaj naj rečem ljudstvu?« 7 Odgovorili so mu: »Če boš danes pokazal, da si jim pripravljen služiti, če se boš uklonil njihovi prošnji in jim ustregel, bodo tvoji služabniki za vedno.«

8 Toda Roboám ni upošteval nasveta starejših mož* ter se je posvetoval z mladeniči, ki so odraščali z njim in so bili zdaj pri njem v službi.+ 9 Vprašal jih je: »Kaj mi svetujete? Kaj naj rečemo ljudstvu, ki me je prosilo, da mu olajšam jarem, ki mu ga je naložil moj oče?« 10 Mladeniči, ki so odraščali z njim, so mu odgovorili: »Ljudstvu, ki te je prosilo, da mu olajšaš jarem, ki mu ga je tvoj oče otežil, reci: ‚Moj mezinec bo debelejši od pasu mojega očeta. 11 Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa vam ga bom še otežil. Moj oče vas je kaznoval z biči, jaz pa vas bom kaznoval s škorpijoni*.‘«

12 Tretji dan so Jeroboám in Izraelci prišli h kralju Roboámu, saj jim je naročil: »Vrnite se k meni čez tri dni.«+ 13 Kralj je Izraelcem odgovoril ostro in ni upošteval nasveta starejših mož*. 14 Po nasvetu mladeničev jim je rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa vam ga bom še otežil. Moj oče vas je kaznoval z biči, jaz pa vas bom kaznoval s škorpijoni*.« 15 Kralj torej ni uslišal Izraelcev, saj je stvari tako vodil Jehova.+ Jehova je to naredil, da bi izpolnil, kar je po Ahíju iz Šíla sporočil Nebátovemu sinu Jeroboámu.+

16 Ko so Izraelci videli, da jih kralj noče uslišati, so mu odgovorili: »Ali nas kaj povezuje z Davidom? Nobene dediščine nimamo z Jésejevim sinom. Vrnite se k svojim bogovom, Izraelci! Ti, David, pa skrbi za svojo hišo*!« Tako so se Izraelci vrnili na svoje domove*.+ 17 Roboám pa je še naprej kraljeval nad Izraelci, ki so živeli v mestih na Judovem.+

18 Nato je kralj Roboám poslal k Izraelcem Adoráma,+ ki je nadzoroval tiste, ki so bili določeni za obvezno delo, vendar so ga do smrti kamenjali. Kralju Roboámu pa je uspelo skočiti na bojni voz in zbežati v Jeruzalem.+ 19 Tako Izraelci vse do današnjega dne vztrajajo v uporu+ proti Davidovi hiši*.

20 Ko so Izraelci slišali, da se je Jeroboám vrnil, so takoj sklicali zbor, poslali ponj in ga postavili za kralja nad Izraelom.+ Samo Judov rod je ostal zvest Davidovi hiši*.+

21 Ko je Roboám prispel v Jeruzalem, je takoj zbral vse moške iz Judovega in Benjaminovega rodu, 180.000 izurjenih* bojevnikov. Šli naj bi v boj proti izraelskemu ljudstvu in tako vrnili kraljestvo Salomonovemu sinu Roboámu.+ 22 Takrat je pravi Bog svojemu preroku Šemajáju+ sporočil: 23 »Judovemu kralju Roboámu, Salomonovemu sinu, in vsemu Judovemu rodu, pripadnikom Benjaminovega rodu in preostalemu ljudstvu reci: 24 ‚Jehova pravi tako: »Ne hodite se bojevat proti svojim bratom Izraelcem! Vrnite se vsak na svoj dom, saj sem jaz povzročil, da je prišlo do tega.«‘«+ Ubogali so Jehova in se vrnili na svoje domove, kot jim je Jehova naročil.

25 Jeroboám je obnovil* Síhem+ v éfraimskem gorovju in se preselil tja. Nato je odšel od tam in obnovil* Penuél.+ 26 Sam pri sebi je razmišljal: »Kraljestvo bi lahko zdaj prišlo nazaj v roke Davidove hiše*.+ 27 Če bo ljudstvo še naprej hodilo gor v Jeruzalem, da bi v Jehovovi hiši darovalo žrtve,+ se bo vrnilo k svojemu gospodu, Judovemu kralju Roboámu. Zagotovo me bodo ubili in se vrnili k njemu.« 28 Kralj se je pogovoril s svojimi svetovalci, potem pa naredil dve zlati teleti+ in ljudstvu rekel: »Pot v Jeruzalem je za vas prenaporna. Izraelci, tu je vaš Bog, ki vas je odpeljal iz egiptovske dežele!«+ 29 Nato je eno tele postavil v Betelu,+ drugo pa v Danu.+ 30 Zaradi tega je ljudstvo začelo grešiti.+ Hodili so vse do Dana, da bi tam častili tele.

31 Jeroboám je naredil svetišča na višavah* in za duhovnike postavil ljudi, ki niso bili iz Lévijevega rodu.+ 32 Poleg tega je določil, da se bo 15. dan v osmem mesecu praznoval praznik, kakršnega so imeli na Judovem.+ Na oltarju, ki ga je zgradil v Betelu,+ je žrtvoval teletoma, ki ju je naredil. V Betelu je tudi postavil duhovnike, da bi služili na višavah*, ki jih je naredil. 33 Petnajsti dan v osmem mesecu, v mesecu, ki ga je sam določil, je daroval žrtve na oltarju, ki ga je zgradil v Betelu. Vpeljal je praznik za izraelsko ljudstvo in pristopil k oltarju, da bi na njem daroval žrtve in bi se tako dvigoval dim teh žrtev.