Job
11 Nato je spregovoril Naámčan Zofár:+
2 »Ali bodo vse te besede ostale brez odgovora?
Ali ima človek prav že samo zato, ker veliko govori?*
3 Ali misliš, da bodo tvoje prazne besede utišale ljudi?
Ali te za tvoje posmehljive besede ne bo nihče pograjal?+
Tako bi spoznal, da se Bog nekaterih tvojih napak ne želi spominjati.
7 Ali lahko spoznaš Božje globočine?
Ali lahko odkriješ prav vse o Vsemogočnem*?
8 Modrost je višja od neba. Kaj lahko glede nje dosežeš?
Globlja je od groba*. Kaj lahko o njej spoznaš?
9 Daljša je od zemlje,
širša je od morja.
10 Če gre Bog mimo koga in ga da pripreti, potem pa skliče sodišče,
kdo mu lahko to prepreči?
11 On ve, kdaj ljudje ravnajo zvijačno.
Ko vidi zlo, ali temu ne posveti pozornosti?
12 Toda kar se tiče praznoglavca – prej bo divja oslica skotila človeka,*
kot bo on kar koli razumel.
13 Ti pa le pripravi svoje srce
in v molitvi iztegni svoje roke proti Bogu.
14 Če delaš kaj narobe, s tem prenehaj,
v tvojih šotorih naj ne bo nepravičnosti.
15 Tako boš lahko brez sramu pokonci držal glavo,
lahko boš trdno stal in se ne boš bal.
16 Tako boš pozabil na svoje težave,
spominjal se jih boš kakor vode, ki je že odtekla mimo tebe.
17 Tvoje življenje bo postalo svetlejše od poldneva,
celo tema v tvojem življenju bo kakor jutranja svetloba.
18 Z zaupanjem boš gledal v prihodnost, ker boš imel upanje,
ko boš pogledal okoli sebe, bo vse v redu in boš miren legel k počitku.
19 Ulegel se boš in nihče ti ne bo vlival strahu,
mnogi si bodo prizadevali za tvojo naklonjenost.
20 Hudobnim pa bodo opešale oči
in nikamor ne bodo mogli pobegniti.
Njihovo edino upanje bo smrt.«+