Evangelij po Luku

1 Mnogi so se že lotili sestavljanja poročila o dogodkih, o katerih smo popolnoma prepričani, da so resnični.+ 2 To, kar so napisali, se ujema s tem, kar smo slišali od očividcev+ in tistih, ki so oznanjevali Božje sporočilo.+ 3 Zato sem se tudi jaz odločil, ker sem vse od začetka natančno raziskal, da te dogodke v logičnem zaporedju napišem tebi, nadvse spoštovani Teófil.+ 4 Tako se boš lahko povsem prepričal, da so stvari, o katerih si bil poučen*, resnične.+

5 V dneh Heróda*,+ kralja Judeje, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharíja in je bil iz Abíjevega+ oddelka. Zaharíja je imel ženo Elizabeto, ki je bila Aronova potomka. 6 Oba sta bila pravična v Božjih očeh. Živela sta tako, da jima ni bilo kaj očitati, skladno z vsemi Jehovovimi* zapovedmi in zakonskimi določili. 7 Toda bila sta brez otrok, ker je bila Elizabeta neplodna, oba pa sta bila tudi že precej v letih.

8 Nekega dne je Zaharíja opravljal duhovniško službo pred Bogom, ker je bil na vrsti njegov oddelek.+ 9 Skladno z duhovniško prakso* je bil izbran, da vstopi v Jehovovo* svetišče+ in daruje kadilo.+ 10 Zunaj pa je bilo zbranih veliko ljudi, ki so takrat, ko se je darovalo kadilo, molili. 11 Nenadoma se je Zaharíju na desni strani kadilnega oltarja prikazal Jehovov* angel. 12 Zaharíja je to, kar je videl, vznemirilo in postalo ga je strah. 13 Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharíja. Tvoja goreča prošnja je bila uslišana. Žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez.+ 14 Tebe bo to navdalo z veseljem in veliko srečo. Tudi mnogi drugi se bodo veselili njegovega rojstva,+ 15 ker bo velik v Jehovovih* očeh.+ Toda ne bo smel piti vina in drugih alkoholnih pijač.+ Napolnjen bo s svetim duhom, in to še preden se bo rodil*,+ 16 in bo mnogo Izraelcev pripeljal nazaj k njihovemu Bogu Jehovu*.+ 17 Poleg tega bo hodil pred Bogom z enakim duhom in enako močjo, kakršna je imel Elija.+ Po njegovi zaslugi bo srce očetov postalo kot srce otrok*+ in neposlušni se bodo naučili ravnati modro in pravično. Tako bo ljudstvo pripravil za Jehova*.«+

18 Zaharíja pa je angelu rekel: »Kako naj vem, da se bo to res zgodilo? Saj sem že star in tudi moja žena je že precej v letih.« 19 Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel+ in stojim pred Bogom, v njegovi bližini.+ Poslan sem bil, da govorim s teboj in ti oznanim to dobro novico. 20 Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob za to določenem času, ne boš mogel govoriti in boš molčal do dneva, ko se bo vse to zgodilo.« 21 Medtem so ljudje še vedno čakali na Zaharíja in se čudili, zakaj se tako dolgo zadržuje v svetišču. 22 Ko je prišel ven, ni mogel govoriti, zato so ljudje dojeli, da je v svetišču pravkar videl nekaj nadnaravnega*. Z rokami jim je kazal znake, toda ostal je nem. 23 Ko so se končali dnevi njegove svete* službe, je odšel domov.

24 Čez nekaj časa je njegova žena Elizabeta zanosila in nato pet mesecev ni šla iz hiše. Govorila je: 25 »To je zame naredil Jehova*. Usmilil se me je in me opral sramote.«+

26 Ko je bila Elizabeta v šestem mesecu nosečnosti, je Bog poslal angela Gabriela+ v galilejsko mesto Názaret 27 k devici,+ ki ji je bilo ime Marija. Marija je bila zaročena z Jožefom,+ ki je bil Davidov potomec. 28 Ko je angel prišel k njej, ji je rekel: »Pozdravljena! Izkazana ti je velika naklonjenost. Jehova* je s teboj.« 29 Njegove besede so jo zelo vznemirile in začela je razmišljati, kaj ta pozdrav pomeni. 30 Angel pa ji je rekel: »Ne boj se, Marija, saj si si pridobila Božjo naklonjenost. 31 Zanosila boš in rodila sina.+ Daj mu ime Jezus.+ 32 Ta bo velik+ in se bo imenoval Sin Najvišjega.+ Bog Jehova* mu bo dal prestol njegovega praočeta* Davida+ 33 in Jakobovim potomcem bo kraljeval na večne čase. Njegovo kraljevanje* se ne bo nikoli končalo.«+

34 Marija je angela vprašala: »Kako se bo to zgodilo, ko pa sem še devica?«+ 35 Angel ji je odgovoril: »Nate bo deloval sveti duh+ in prekrila te bo moč Najvišjega. Zato bo otrok, ki se bo rodil, svet+ in se bo imenoval Božji Sin.+ 36 Tudi tvoja sorodnica Elizabeta je zanosila in je zdaj v šestem mesecu nosečnosti, čeprav je že v letih in so ljudje govorili, da ne more imeti otrok. 37 Bogu namreč ni nemogoče izpolniti nič, kar reče.«+ 38 Marija pa je rekla: »Jehovova* sužnja sem. Naj se mi zgodi, kot si rekel.« Nato je angel odšel.

39 Kmalu zatem je Marija hitro odpotovala v neko mesto v judovskem hribovju. 40 Vstopila je v Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto. 41 Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je otrok v njej poskočil, sama pa je polna svetega duha 42 na ves glas vzkliknila: »Blagoslovljena si bolj kot katera koli druga ženska in blagoslovljen je otrok v tvojem telesu! 43 S čim sem si zaslužila to čast, da je prišla k meni mama mojega Gospoda? 44 Ko sem zaslišala tvoj pozdrav, je otrok v meni od velikega veselja kar poskočil. 45 Srečna ti, ki si verjela temu, kar ti je bilo povedano, ker se ti bo zgodilo prav vse, kar ti je govoril Jehova*.«

46 Marija je rekla: »Moja duša* poveličuje Jehova*,+ 47 moj duh se zelo veseli v Bogu, mojem Rešitelju,+ 48 ker je opazil mene, svojo nepomembno sužnjo.+ Od zdaj naprej me bodo vsi rodovi* imeli za srečno,+ 49 saj je Mogočni zame naredil velika dela. Njegovo ime je sveto+ 50 in v vsakem rodu* je usmiljen s tistimi, ki ga globoko spoštujejo*.+ 51 S svojo roko je naredil mogočna dela, vsenaokrog je razkropil tiste, ki so ošabni v svojem srcu.+ 52 S prestolov je pometal vladarje+ in povišal nepomembne.+ 53 Lačne je nasitil z dobrotami+ in bogate odpravil praznih rok. 54 Priskočil je na pomoč svojemu služabniku Izraelu. To je naredil, da bi pokazal, da se na večne čase spominja svoje obljube, da bo izkazoval usmiljenje+ 55 Abrahamu in njegovim potomcem*, točno tako kot je govoril našim praočetom.«+ 56 Marija je ostala pri njej kake tri mesece, potem pa se je vrnila domov.

57 Za Elizabeto je nastopil čas, da rodi, in rodila je sina. 58 Njeni sosedje in sorodniki so slišali, da ji je Jehova* izkazal veliko usmiljenje, in so se veselili skupaj z njo.+ 59 Osmi dan, ko je bilo treba dojenčka obrezati,+ so prišli in mu hoteli dati ime po očetu Zaharíju. 60 Toda otrokova mama je rekla: »Ne! Ime mu bo Janez.« 61 Oni pa so ji rekli: »Nikomur od tvojih sorodnikov ni tako ime.« 62 Potem so s kretnjami rok vprašali še otrokovega očeta, kako hoče, da je otroku ime. 63 Prosil je, naj mu dajo deščico. Nanjo je napisal: »Janez mu je ime.«+ Nad tem so se vsi začudili. 64 V tistem trenutku se je Zaharíju povrnila sposobnost govorjenja. Začel je govoriti+ in hvaliti Boga. 65 Vse sosede je prevzelo strahospoštovanje in po vsem judejskem hribovju so začeli govoriti o teh rečeh. 66 Vsi, ki so to slišali, so o tem premišljevali in se spraševali: »Kaj bo nastalo iz tega otroka?« Bilo je namreč jasno, da je Jehova* z njim.

67 Njegov oče Zaharíja je nato poln svetega duha prerokoval: 68 »Hvaljen naj bo Izraelov Bog Jehova*,+ ker se je usmilil svojega ljudstva in ga odrešil.+ 69 Iz družine* svojega služabnika Davida nam je dal mogočnega Rešitelja*,+ 70 kot je to obljubil po svojih svetih prerokih iz preteklosti.+ 71 Obljubil je, da nas bo rešil naših nasprotnikov in vseh, ki nas sovražijo.+ 72 Z nami bo usmiljen, kot je to obljubil našim prednikom, in spomnil se bo svoje svete zaveze.+ 73 To je obljuba, ki jo je dal našemu praočetu Abrahamu.+ 74 Potem ko nas bo Bog rešil naših sovražnikov, nam bo naklonil čast, da ga bomo častili neustrašno, 75 zvesto* in pravično vse svoje življenje. 76 Ti, moj otrok, pa se boš imenoval prerok Najvišjega, saj boš šel pred Jehovom*, da mu boš pripravil pot,+ 77 da boš njegovo ljudstvo seznanil s tem, da mu bo Bog odpustil grehe+ in ga tako rešil. 78 Vse to bo naš Bog naredil zaradi svoje najgloblje sočutnosti. Ta sočutnost od zgoraj bo kakor svetloba, ki sveti ob zori, 79 in bo razsvetlila tiste, ki sedijo v temi in smrtni senci,+ ter bo usmerjala naše korake na pot miru.«

80 Otrok pa je rasel in postal zrel človek*. Živel je v pustinji, dokler ni prišel čas, da začne javno delovati med Izraelci.