Pismo Rimljanom
7 Ali je mogoče, bratje, da ne veste, da je človek podrejen Zakoniku*, dokler je živ? (Govorim namreč tistim, ki poznajo zakone.) 2 Poročena ženska, denimo, je po Zakoniku* vezana na svojega moža, dokler je živ, če pa ji mož umre, se ni več dolžna podrejati zakonu, ki se tiče njenega moža.+ 3 Če bi se torej poročila z drugim moškim, dokler bi bil njen mož še živ, bi zagrešila prešuštvo.+ Če pa ji mož umre, je osvobojena zakona, ki se tiče njenega moža, zato ne bi zagrešila prešuštva, če bi se poročila z drugim moškim.+
4 Tako ste bili tudi vi, moji bratje, po Kristusovi žrtvi* osvobojeni Zakonika* in zdaj pripadate Kristusu,+ ki je bil obujen od mrtvih.+ Tako lahko obrodimo sad, ki je Bogu v slavo.+ 5 Ko smo namreč še živeli v skladu s svojimi telesnimi željami, je Zakonik* odkril, da so te slabe želje navedle naše telo, da je grešilo. In ta greh vodi v smrt.+ 6 Toda zdaj smo osvobojeni Zakonika*,+ saj nas ne omejuje več*. Zato smo lahko sužnji Bogu v novem pomenu, po svetem duhu,+ ne pa v starem pomenu, po napisanih zakonih.+
7 Kaj naj torej rečemo? Ali je Zakonik* greh? Nikakor ne! Pravzaprav nikoli ne bi vedel, kaj je greh, če ne bi bilo Zakonika.+ Ne bi na primer vedel, kaj je pohlep, če v Zakoniku ne bi pisalo: »Ne želi si tega, kar pripada drugemu.«+ 8 Toda zaradi te zapovedi je greh našel priložnost, da v meni vzbudi vsakovrsten pohlep, saj je bil greh brez Zakonika* mrtev.+ 9 Pravzaprav sem bil živ, dokler ni bilo Zakonika*, ko pa je nastopila ta zapoved, je greh spet oživel, jaz pa sem umrl.+ 10 In ugotovil sem, da ta zapoved, ki naj bi vodila v življenje,+ vodi v smrt. 11 Zaradi te zapovedi je namreč greh našel priložnost, da me zapelje in ubije. 12 Kljub vsemu je Zakonik* svet in ta zapoved je sveta, pravična in dobra.+
13 Ali mi je potem smrt prinesel Božji Zakonik*, ki je dober? Nikakor ne! Prinesel jo je greh. Prinesel mi jo je po Božjem Zakoniku, ki je dober, zato da bi se jasno pokazalo, kaj je greh.+ Zapoved je odkrila, kako veliko škodo povzroča greh.+ 14 Vemo, da je Zakonik* od Boga*, jaz pa sem iz mesa in krvi, prodan grehu.+ 15 Tega, kar delam, ne razumem, saj ne delam tega, kar želim, ampak delam to, kar sovražim. 16 Če pa mi to, kar delam, ni všeč, priznavam, da je Zakonik* dober. 17 Torej vsega tega ne delam več jaz, ampak greh, ki je v meni.+ 18 Vem, da v meni, to je v mojem telesu, ni nič dobrega. Želim delati dobro, vendar tega nisem zmožen.+ 19 Dobrega namreč, kar želim delati, ne delam, ampak počnem slabo, prav to, česar ne želim. 20 Če pa delam to, česar ne želim, potem tega ne delam več jaz, ampak greh, ki je v meni.
21 Ugotavljam torej, da name vpliva naslednji zakon: kadar želim delati, kar je prav, v sebi vidim nagnjenje, da delam, kar je slabo.+ 22 V srcu se zares veselim v Božjih zakonih, 23 toda zavedam se, da je v mojem telesu drug zakon, ki se bojuje z zakonom, ki vodi moj um.+ Ta drugi zakon je zakon greha, ki me ima v svojem ujetništvu.+ 24 O jaz nesrečnik! Kdo me bo rešil telesa, ki me vodi v takšno smrt? 25 Zahvaljujem se Bogu, ki me je rešil po našem Gospodu Jezusu Kristusu! S svojim umom sem torej suženj Božjih zakonov, s telesom pa sem suženj zakona greha.+