Druga Samuelova knjiga
7 Kralj David se je nastanil v svoji palači+ in Jehova mu je naklonil mir pred vsemi okoliškimi sovražniki. 2 Takrat je kralj rekel preroku Natanu:+ »Glej, jaz živim v palači iz cedrovega lesa,+ Skrinja pravega Boga pa je v šotoru.«+ 3 Natan mu je odgovoril: »Naredi vse, kar želiš, saj je Jehova s teboj.«+
4 Tisto noč je Jehova rekel Natanu: 5 »Pojdi k mojemu služabniku Davidu in mu reci: ‚Tako pravi Jehova: »Ali mi boš ti zgradil hišo, da bom v njej prebival?+ 6 Od dne, ko sem Izraelce* odpeljal iz Egipta, nisem prebival v hiši,+ ampak sem potoval iz kraja v kraj in prebival v šotoru.+ 7 Ali sem ves ta čas, ko sem potoval z Izraelci, kdaj vprašal, zakaj mi niste zgradili hiše iz cedrovega lesa? Ali sem kdaj to vprašal katerega od poglavarjev Izraelovih rodov, ki sem jih postavil, da bi pasli moje ljudstvo, Izraelce?«‘ 8 Zdaj pa reci mojemu služabniku Davidu: ‚Jehova nad vojskami pravi takole: »Jaz sem te odpeljal s pašnikov, od črede, za katero si skrbel,+ da bi bil voditelj mojega ljudstva.+ 9 S teboj bom, kamor koli boš šel,+ in s tvoje poti bom odstranil vse tvoje sovražnike.+ Tvoje ime bom naredil veliko+ – kot je ime pomembnih ljudi na zemlji. 10 Določil bom prostor svojemu ljudstvu Izraelu in ga tja naselil. Živeli bodo tam in nihče jih ne bo več vznemirjal. Hudobni jih ne bodo več zatirali, kot so to delali nekoč,+ 11 vse od takrat, ko sem svojemu ljudstvu Izraelu začel postavljati sodnike.+ Naklonil ti bom mir pred vsemi tvojimi sovražniki.+
Jaz, Jehova, sem ti že povedal, da ti bom jaz, Jehova, postavil hišo*.+ 12 Ko se ti bo življenje izteklo+ in boš umrl*, bom za tvojega naslednika postavil tvojega potomca*, tvojega sina, in utrdil njegovo kraljevsko oblast.+ 13 On bo zgradil hišo v čast mojemu imenu+ in jaz bom za vedno utrdil prestol njegovega kraljestva.+ 14 Jaz bom njegov oče, on pa bo moj sin.+ Ko bo delal, kar ni prav, ga bom opomnil s človeško palico in udarci človeških* sinov.+ 15 Svoje vdane ljubezni mu ne bom odtegnil, kot sem jo odtegnil Savlu,+ ki sem ga umaknil pred teboj. 16 Tvoja hiša* in tvoje kraljestvo bosta ostala za vedno. Tvoj prestol bo utrjen za večno.«‘«+
17 Natan je Davidu povedal vse to in celotno videnje.+
18 Kralj David je nato prišel pred Jehova in se tam usedel. Rekel je: »Kdo sem jaz, o Vrhovni gospod Jehova? Kaj je moja družina, da si naredil zame vse to?+ 19 In kot da še nisi naredil dovolj zame, za svojega služabnika, o Vrhovni gospod Jehova, si govoril tudi o daljni prihodnosti moje hiše*. Tvoje besede so zakon* za vse človeštvo, o Vrhovni gospod Jehova. 20 Kaj lahko jaz, tvoj služabnik, še dodam in ti povem, ko pa me tako dobro poznaš,+ o Vrhovni gospod Jehova? 21 Vse te velike stvari delaš in jih razkrivaš meni, svojemu služabniku,+ ker je to v skladu s tvojo obljubo in tvojo voljo. 22 Prav zato si velik,+ o Vrhovni gospod Jehova! Nihče ti ni enak,+ razen tebe ni Boga.+ Vse, kar smo slišali na lastna ušesa, potrjuje to. 23 Kateri drug narod na zemlji je kot tvoje ljudstvo Izrael?+ O Bog, ti si Izraelce rešil*, da bi bili tvoje ljudstvo.+ In ko si zanje naredil velike in izjemne reči,+ si sebi ustvaril ime.+ Zaradi svojega ljudstva, ki si ga rešil iz Egipta, si izgnal druge narode in njihove bogove. 24 Izraelce si vzel za svoje ljudstvo za vedno+ in ti, o Jehova, si postal njihov Bog.+
25 O Bog Jehova, izpolni obljubo, ki si jo izrekel glede mene, svojega služabnika, in glede moje hiše*, ter poskrbi, da tako ostane za vedno. Naj se uresniči, kar si obljubil.+ 26 Naj bo tvoje ime poveličano na vse večne čase,+ tako da bodo ljudje govorili: ‚Jehova nad vojskami je Izraelov Bog!‘ Naj moja hiša*, hiša tvojega služabnika Davida, ostane trdna pred teboj.+ 27 Ti, Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, si mi namreč razkril: ‚Zgradil ti bom hišo*.‘+ Zato sem se jaz, tvoj služabnik, toliko opogumil, da sem se obrnil k tebi s to molitvijo. 28 O Vrhovni gospod Jehova, ti si pravi Bog! Tvoje besede so resnica+ in ti si mi obljubil te dobre stvari. 29 Zato te prosim, blagoslovi mojo hišo* in naj za večno ostane pred teboj!+ O Vrhovni gospod Jehova, ti si namreč to obljubil. Naj bo moja hiša, hiša tvojega služabnika, večno deležna tvojega blagoslova.«+