Pismo Hebrejcem

1 Bog je v preteklosti ob mnogih priložnostih in na mnogo načinov govoril našim prednikom po prerokih.+ 2 V tem času* pa govori nam po Sinu,+ ki ga je postavil za dediča vseh stvari+ in po katerem je naredil vse, kar obstaja*.+ 3 Ta Sin je odsev Božje slave+ in natančen odraz Božje osebnosti.+ On vse vzdržuje z močjo Božje* besede. Ko nas je očistil grehov,+ se je usedel na desno stran veličastnega Boga v nebesih.+ 4 Tako je postal višji od angelov,+ toliko višji, kolikor je tudi ime*, ki ga je podedoval, odličnejše od njihovega.+

5 Komu od angelov je namreč Bog kdaj rekel »Ti si moj sin, danes sem postal tvoj oče«?+ Ali pa »Jaz bom njegov oče, on pa bo moj sin«?+ 6 O času, ko bo svojega Prvorojenca+ znova poslal na naseljeno zemljo, pa pravi: »Naj se mu poklonijo vsi Božji angeli.«

7 Poleg tega za angele pravi: »Angelom, svojim služabnikom,+ daješ moč,* spreminjaš jih v ognjen plamen.«+ 8 Glede Sina pa pravi: »Bog ti daje kraljevsko oblast*+ za vedno, za vso večnost. Žezlo tvojega Kraljestva je žezlo pravičnosti. 9 Ljubil si pravičnost in sovražil nezakonitost*. Zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil+ z oljem veselja bolj kot druge kralje*.«+ 10 Pravi tudi: »Ti, o Gospod, si v začetku položil temelje zemlje in nebo je delo tvojih rok. 11 Oba bosta propadla, ti pa boš ostal; kakor oblačilo se bosta izrabila. 12 Oba boš zvil kakor plašč, kakor oblačilo, in oba se bosta spremenila. Ti pa si vedno isti in tvoja leta se ne bodo nikoli končala.«+

13 Kateremu od angelov je kdaj rekel »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge*«?+ 14 Ali niso vsi ti angeli duhovi, ki opravljajo sveto* službo?+ Ali niso poslani, da strežejo tistim, ki bodo podedovali rešitev?