Job

1 V Uzovi deželi je živel moški po imenu Job*.+ Bil je pravičen in značajen* človek,+ zelo je spoštoval* Boga in se ogibal slabega.+ 2 Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere. 3 Imel je 7000 ovc, 3000 kamel, 1000 glav goveda* in 500 oslic ter zelo veliko služabnikov. Bil je najuglednejši* med vsemi ljudmi na Vzhodu.

4 Njegovi sinovi so prirejali gostije, vsak v svoji hiši ob za to določenem dnevu*. Tudi svoje tri sestre so povabili, da so jedle in pile z njimi. 5 Ko so se dnevi gostij končali, jih je Job poklical k sebi, da bi jih posvetil. Vstal je zgodaj zjutraj in daroval žgalne žrtve+ za vsakega od njih. Rekel si je namreč: »Morda so moji sinovi grešili in žalili Boga v svojem srcu.« Job je vedno delal tako.+

6 Nastopil pa je dan, ko so se pred Jehova postavili angeli*,+ med katerimi je bil tudi Satan.+

7 Jehova je vprašal Satana: »Od kod prihajaš?« Satan je Jehovu odgovoril: »Potikal sem se po zemlji in si jo ogledoval.«+ 8 Jehova je nato Satana vprašal: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Na zemlji mu ni enakega. Je pravičen in značajen*,+ zelo me spoštuje* in se ogiba slabega.« 9 Satan pa je Jehovu odgovoril: »Ali te Job zastonj spoštuje*?+ 10 Ali ga nisi zaščitil?+ Ali nisi njega, njegovo družino* in vse, kar ima, ogradil? Blagoslavljaš ga pri vsem, kar dela,+ in njegova živina se je namnožila v deželi. 11 Toda le iztegni svojo roko in vzemi vse, kar ima, pa boš videl, da te bo v obraz preklel.« 12 Jehova je Satanu rekel: »Glej, vse, kar ima, je v tvojih rokah*. Samo njega se ne dotikaj!« In Satan je odšel od Jehova*.+

13 Nekega dne, ko so Jobovi sinovi in hčere jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata,+ 14 je k Jobu prišel eden njegovih služabnikov in mu povedal: »Goveda so orala in oslice so se pasle poleg njih, 15 ko so nas napadli Sabéjci in živali odpeljali, služabnike pa pobili z mečem. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«

16 Ko je ta še govoril, je prišel drugi in rekel: »Ogenj od Boga* je švignil z neba in divjal med ovcami in služabniki ter jih pokončal. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«

17 Ko je ta še govoril, je prišel tretji in rekel: »Kaldejci+ so se razporedili v tri čete in nas napadli. Ukradli so kamele, služabnike pa pobili z mečem. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«

18 Ko je ta govoril, je prišel še eden in rekel: »Tvoji sinovi in hčere so jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata. 19 Kar naenkrat je iz pustinje privršal močan veter in tako zelo stresel hišo, da se je zrušila na tvoje otroke in so umrli. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«

20 Po vsem tem je Job vstal, si raztrgal oblačilo in si ostrigel lase, nato pa je padel na kolena in se priklonil do tal 21 ter rekel:

Jehova je dal+ in Jehova je vzel.

Naj bo Jehovovo ime hvaljeno!«

22 Job kljub vsemu, kar je doživel, ni grešil niti ni Boga obtoževal česa slabega.