Avstralski Aborigini — edinstveni ljudje

Od dopisnika Prebudite se! iz Avstralije

AVSTRALIJO lahko opišemo kot edinstveno, s svojim krasnim vrečarjem kengurujem in ljubko koalo, ki se visoko v krošnjah obilnih evkaliptusovih dreves počuti tako domače. Vendar so prvotni naseljenci, poznani kot avstralski Aborigini, celo bolj nenavadni kakor dežela sama.

Izraza »aboriginski« in »Aborigin« se ne uporabljata v poniževalnem smislu. Izraz izvira iz dveh latinskih besed ab origine, kar pomeni »od začetka«. Ti prvotni, domorodni prebivalci Avstralije so poznani kot Aborigini. Beseda se črkuje z velikim A, da bi jih ločili od prvotnih prebivalcev drugih držav.

Ko so, proti koncu 18. stoletja, prispeli prvi evropski priseljenci, je bilo približno 300.000 Aboriginov. Dvesto let kasneje, ob popisu leta 1991, so od vsega skoraj 17 milijonskega avstralskega prebivalstva našteli manj kot 230.000 Aboriginov.

Kdo so ti prvotni prebivalci Avstralije? Od kod so prišli? Zakaj jih lahko opišemo kot edinstvene? In kakšnega upanja za prihodnost se sedaj mnogi od njih veselijo?

Zgodnje življenje v Avstraliji

Večina antropologov se strinja, da avstralski Aborigini izvirajo iz Azije. Verjetno so v zadnji fazi preseljevanja iz jugovzhodne Azije, s splavi in čolni, pristali na severni obali Avstralije. »Niso bili popolni nomadi,« je v knjigi A Study in Black and White opozoril Malcolm D. Prentis, »temveč verjetneje polnomadi. To pa pomeni, da so taborili na različnih začasnih taboriščih znotraj njim poznanega ozemlja.«

Aborigini so bili pomembni čuvarji narave, ki so dobro skrbeli za okolje. Neka Aboriginka je razložila: »Obdelovali smo zemljo, vendar drugače kot belci. Mi smo si prizadevali živeti z njo, oni pa, kot se zdi, od nje. Naučena sem bila varovati in nikoli uničevati.«

V potrditev temu je Prentis napisal: »Blagostanje flore in favne ter aboriginske skupine je bilo povezano: uspevanje enega je pomenilo uspevanje tudi za drugega. To je bilo praktično: na primer, veliko število kengurujev je pomenilo za Aborigine boljšo oskrbo s hrano, toda zanje preveč ubitih kengurujev sčasoma ni bilo dobro.«

Aborigini so se odlikovali tudi na drugih področjih. Jezikoslovec R. M. W. Dixon je v svoji knjigi The Languages of Australia zapisal: »Pri družbenem organiziranju se zdijo Evropejci v primerjavi z aboriginskimi Avstralci primitivni. Vsa avstralska plemena so imela spopolnjen in dobro izoblikovan sorodstveni sistem z natančnimi pravili, kdo je primeren za poroko ter s podrobno razloženimi vlogami za vse vrste družbenih priložnosti.«

Glasba in lov

Edinstveno za Aborigine je glasbilo imenovano didgeridoo. Izraz dobesedno pomeni »brenčeča cev«, kar pa ustrezno opiše zvok, ki ga proizvaja. Didgeridoo proizvaja, prej kot kakšno melodijo, neke vrste bas in ritem za obredna zbiranja ter nočne plese, poznane kot corroboree. Navadno je inštrument brenčeča spremljava za pevca z udarjajočimi palicami.

Didgeridoo je narejen iz skrbno izbranih votlih drevesnih vej. Najbolj priljubljena je dolžina od 0,9 do 1,5 metra, vendar se nekateri inštrumenti raztezajo tudi do dolžine 4,5 metra. Ponavadi en konec inštrumenta leži na tleh, medtem pa sedeči igralec piha skozi drugi konec, ki ga z obema rokama drži k ustom.

Da bi bil globok, odmevajoč zvok glasbila nepretrgan, mora igralec pihati skozi ustnik, hkrati pa zajemati sveži zrak skozi nosnice brez prekinitve zvoka. To je spretnost, podobna tisti, ki jo mora obvladati glasbenik pri igranju bastube. Med igralci na pihala je to poznano kot krožno ali ciklično dihanje. To je spretnost, ki je ni lahko obvladati.

Aborigini pri lovu zelo dobro uporabljajo še nekaj edinstvenega — bumerang. Izdelali so ga kot lovsko orodje in orožje za vojskovanje med Aborigini. Toda za mnoge današnje turiste je postal še en zelo poznan simbol Avstralije. Najbolj znani bumerang je ukrivljeno orožje, ki se vrne k metalcu, če ga pravilno vrže. Vendar obstajajo tudi posebne vrste, ki se ne vračajo. Ti so bolj natančno poznani kot kylieji ali ubijalčeve palice.

Aboriginska umetnost

Naj pričnem s tem, da aboriginska kultura nima nobene pisne oblike sporazumevanja. Tako aboriginski pesnik in umetnik Kevin Gilbert pojasnjuje: ,Umetnost je bila za Aborigine najučinkovitejši jezik za sporazumevanje in najsplošnejše razumljiv.‘ Trdi tudi: »Umetnost bolj učinkovito sporoča in ima večji pomen, kakor pa pisana beseda.«

Zaradi tega je sporazumevanje z vidno in igrano umetnostjo postalo bistveno povezano z načinom življenja Aboriginov. To pomeni, da je njihova umetnost služila dvema namenoma: bila je sredstvo za okrepitev besednega sporazumevanja in služila kot pomoč, da bi se spomnili zgodb iz plemenske zgodovine ter tradicionalnih verskih zadev.

Ker ni bilo platna, papirja in podobnega, so Aborigini slikali na skale, v jamah in na lubje. V vsej njihovi umetnosti so prevladovale navadne zemeljske barve. Uporabljali so barve, ki so prevladovale na področjih, kjer so slike ustvarjali. Barve so naredili iz zemeljskega materiala.

Verjetno najbolj nenavadna značilnost njihove umetnosti je ta, da so vse slike sestavljene iz pik in črt. Celo ozadja, ki so sprva videti enobarvna, pri natančnejšem pregledu odkrijejo zapleten vzorec pik, menjavajočih se barv.

Delavniška predstavitev z naslovom Marketing Aboriginal Art in the 1990s pravi, da je v 1980-ih letih »aboriginska umetnost [. . .] doživela nenaden skok od ,etnografske umetnosti‘ do ,komercialne lepe umetnosti.‘« Spet drugi govorijo o povpraševanju po tem akrilnem pikčastem slikarstvu in hvalijo njegov vzpon in priljubljenost.

Aboriginski jeziki

Beli Avstralci imajo na splošno napačne predstave o aboriginskih jezikih. Na primer, nekateri verjamejo, da je bil samo en aboriginski jezik, ki je bil zelo primitiven. Sestavljen naj bi bil samo iz nekakšnega kruljenja in stokanja. Vendar je to daleč od resnice.

Dejansko pa je bilo nekoč približno od 200 do 250 aboriginskih jezikov. Toda več kot polovica jih je izumrla. Danes skupine stotih ali več Aboriginov govorijo samo približno 50 teh jezikov. Število aboriginskih jezikov, ki jih govori 500 ljudi ali več, je danes manjše od 20.

Govorjeni jezik Aboriginov je, prej kakor primitiven, slovnično visoko razvit. Profesor Dixon je v svoji knjigi The Languages of Australia napisal: »Med danes približno 5000 govorjenimi svetovnimi jeziki ni jezika, ki bi ga lahko opisali kot ,primitivnega‘. Vsak poznan jezik ima zapleteno zgradbo, tako da bi za popis glavnih slovničnih točk potrebovali nekaj sto strani. V vsakem jeziku se vsakodnevno uporabi na tisoče slovarskih besed.«

Barry J. Blake je v podobnem tonu o aboriginskih jezikih napisal: »To so visoko razviti instrumenti za sporazumevanje, prav tako primerni za opisovanje aboriginskih doživljajev, kakor sta angleščina ali francoščina za opisovanje evropskih doživljajev.« V podporo temu sklepu je aboriginski novinar Galarrwuy Yunupingu pojasnil: »Zelo malo belcev se je že kdaj poskušalo naučiti naš jezik. Angleščina pa ni sposobna opisati našega odnosa do zemlje naših prednikov.«

V 19. stoletju so bili deli Biblije prevedeni v dva aboriginska jezika. V avabakalščino je bil preveden Lukežev evangelij. V narinjeri pa so bili prevedeni deli Prve Mojzesove knjige, Druga Mojzesova knjiga in Matevžev evangelij. Zanimivo je, da sta ta prevoda prevedla ime vsemogočnega Boga kot »Yehóa« in »Jehova«, z različicami tega imena glede na skladnjo, ki jo jezik zahteva.

Danes dajejo precejšen poudarek obnovi aboriginskih jezikov in ustvarjanju večje zavesti med neaboriginskim avstralskim prebivalstvom o vrednosti, bogastvu in lepoti teh jezikov. Tako so bili mnogi zadovoljni, ko so izvedeli, da je avstralski minister za aboriginske zadeve odobril izdelavo slovarjev v 40 aboriginskih jezikov. To pa bo vključevalo ne samo sedaj govorjene jezike, temveč tudi mnoge, ki se več ne govorijo. Te bo treba še raziskati s pomočjo arhivov in drugih zgodovinskih virov.

Odziv na čudovito upanje

Ko so konec 18. stoletja belci prišli v Avstralijo, so skoraj popolnoma uničili prvotno prebivalstvo. Toda danes je kar nekaj podeželskih mest, kjer je velik del prebivalcev Aboriginov. Še vedno pa obstaja nekaj povsem aboriginskih naselij, predvsem na področjih poraslih z grmovjem. Pogosto je življenje teh ljudi žalostno. »Ne pripadamo več preteklosti,« je napisala neka Aboriginka, »vendar tudi v sedanjosti nimamo zadovoljujočega mesta.« Dodala je še: »Mnogi od nas upamo v prihodnost.«

Razlog za to je v tem, da se veliko prvotnih avstralskih prebivalcev veseli branja Biblije, morda celo v njihovem lastnem jeziku. Tam berejo, da bo krivičnik kmalu izginil in da bo zemlja vrnjena tistim, ki bodo zanjo dobro skrbeli (Psalm 37:9-11, 29-34; Pregovori 2:21, 22). To bo izpolnilo Božje kraljestvo. Kraljestvo, za katerega nas je Jezus Kristus učil, naj molimo, je resnična nebeška vlada (Matevž 6:9, 10). Mnogo aboriginskih moških in žensk je sedaj zaposlenih s pripovedovanjem drugim o velikih blagoslovih, ki jih bo človeštvu prineslo Božje kraljestvo (Razodetje 21:3, 4).

Neka Aboriginka je o mnogih sodržavljanih Avstralije pojasnila: »Spoznavajo, da je mnenje, ki ga imajo tako belci, Aborigini, kakor tudi večina drugih ljudi na zemlji, napačno. To je namreč mnenje, da Avstralija pripada Aboriginom, ker so jo prvi odkrili, ali belcem, ker so jo osvojili. Nič od tega ni resnica. Pripada Bogu Jehovu, ker jo je ustvaril« (Razodetje 4:11).

Vsekakor je naš Stvarnik, Bog Jehova, res lastnik Avstralije in vse ostale zemlje. Molitev za prihod Božjega kraljestva, ki jo je učil Jezus, se bo izpolnila. Vsa zemlja bo spremenjena v vseobsegajoč raj, naseljen z ljudmi vseh ras in narodnosti, ki pravega Boga ljubijo in mu služijo.

[Slike na strani 17]

Didgeridoo je edinstven aboriginski glasbeni inštrument

[Slike na strani 17]

Razstava aboriginske umetnosti

[Navedba vira slike na strani 17]

Z dovoljenjem Australian Overseas Information Service

[Slika na strani 18]

Mnogo Aboriginov sedaj dobro vest o Božjem kraljestvu deli z drugimi