Jezus na zemlji uveljavi pravico

1., 2. Kdaj in zakaj se je Jezus razjezil?

KO JE Jezus prišel v Jehovov tempelj, je videl nekaj, kar ga je zelo razjezilo. Vsi so lahko videli, da je jezen, in za to je imel dober razlog. Morda si ga težko predstavljaš jeznega, saj je bil zelo blag človek. (Matej 21:5) Seveda je imel svoja čustva popolnoma pod nadzorom. Jezil se je zato, ker se je goreče zavzemal za pravico.a Toda kaj je tega miroljubnega človeka tako razjezilo? Velika krivica, ki jo je videl.

² Tempelj v Jeruzalemu je bil Jezusu zelo pri srcu. To je bil na celem svetu edini sveti kraj, ki je bil posvečen čaščenju njegovega nebeškega Očeta. Judje iz mnogih dežel so veliko prepotovali, da so lahko tam častili Boga. Prihajali so celo verni Nejudje in vstopali na tempeljsko dvorišče, ki je bilo namenjeno posebej njim. Toda ko je Jezus na začetku svojega služenja na zemlji vstopil na tempeljsko dvorišče, se je ob tem, kar je videl, zgrozil. Vse skupaj je bilo namreč bolj podobno tržnici kot pa prostoru za čaščenje Jehova! Tam se je gnetlo trgovcev in menjalcev denarja. Kaj pa je bilo s tem tako narobe? Ti ljudje so Božji tempelj izkoriščali, zato da so v njem ljudi goljufali in jim tako rekoč kradli denar. Kako so to delali? (Janez 2:14)

3., 4. Kaj se je dogajalo v Jehovovi hiši in kako je Jezus ukrepal?

³ Verski voditelji so postavili pravilo, da se lahko tempeljski davek plača samo z eno posebno vrsto kovanca. Obiskovalci so morali svoj denar zamenjati za te kovance. Zato so menjalci denarja svoje mize postavili kar znotraj templja in za vsako menjavo zaračunali provizijo. Tudi prodaja živali je bila zelo donosen posel. Obiskovalci, ki so želeli darovati živalske žrtve, so živali lahko kupili od katerega koli trgovca v mestu, vendar se je v tem primeru lahko zgodilo, da so jih tempeljski uradniki zavrnili, češ da so neprimerne. Če pa so živali kupili znotraj templja, so lahko bili povsem prepričani, da jih bodo uradniki sprejeli. Zato so včasih trgovci v templju ljudi izkoriščali in jim zaračunavali pretirano visoke cene.b Ni šlo samo za brezobziren lov na dobiček, saj so zahtevali tako veliko denarja, da je bila to že skoraj kraja!

⁴ Jezus ni mogel trpeti takšne krivice. To je bila hiša njegovega Očeta! Iz vrvi si je spletel bič in iz templja izgnal črede živine in ovc. Nato je z odločnimi koraki stopil do menjalcev denarja in jim prevrnil mize. Predstavljaj si vse te kovance, kako letijo po marmornih tleh! Prodajalcem golobov je strogo zapovedal: »Odnesite to stran!« (Janez 2:15, 16) Jezus je ravnal tako pogumno, da si mu očitno nihče ni drznil nasprotovati.

5.–7. a) Kako si je Jezus pridobil svoj čut za pravico? b) Kaj se naučimo, ko preučujemo Jezusov zgled? c) Kaj je Jezus glede Satanovih krivičnih obtožb naredil do zdaj in kaj bo glede tega naredil v prihodnosti?

⁵ Trgovci so se seveda vrnili. Kakšna tri leta kasneje jih je Jezus še enkrat izgnal iz templja. Tokrat je citiral besede, s katerimi je Jehova obsodil ljudi, ki so iz njegove hiše naredili »razbojniško jamo«. (Jeremija 7:11; Matej 21:13) Ko je Jezus videl, kako so ti pohlepni ljudje izkoriščali Božje ljudstvo in onečaščali Božji tempelj, je čutil podobno kot njegov Oče. To nas ne preseneča! Njegov Oče ga je v nebesih poučeval nešteto milijonov let. Zato je imel enak občutek za pravico kot Jehova in zanj je veljalo »Kakršen oče, takšen sin«. Da bi razumeli, kaj je za Jehova pravica, je najbolje, da preučujemo zgled Jezusa Kristusa. (Janez 14:9, 10)

⁶ Ko je Satan Bogu Jehovu po krivici rekel, da je lažnivec, in trdil, da je njegov način vladanja nepravičen, je Jezus to slišal. Kakšno obrekovanje! Prav tako je slišal Satanovo kasnejšo obtožbo, da nihče ne bo služil Jehovu nesebično oziroma iz ljubezni. Te lažne obtožbe so Jezusa gotovo zelo prizadele. Kako navdušen je moral biti, ko je izvedel, da bo ravno on tisti, ki bo branil Očetovo ime in ovrgel lažne obtožbe! (2. Korinčanom 1:20) Kako pa naj bi to naredil?

⁷ Kot smo spoznali v 14. poglavju, je Jezus na Satanove obtožbe proti Jehovovim služabnikom odgovoril na najboljši možni način in enkrat za vselej. Tako je postavil temelj za to, da očisti Božje sveto ime Jehova sramote, ki jo je povzročilo Satanovo obrekovanje. Med drugim ga bo očistil tudi sramote, ki jo je povzročila laž, da je Jehovov popolni način vladanja napačen. Kot Jehovov glavni zastopnik bo poskrbel, da bodo vsi v nebesih in na zemlji živeli tako, kot se zdi prav Jehovu. (Apostolska dela 5:31) Vse, kar je Jezus učil in delal na zemlji, je odsevalo Božjo pravico. Jehova je zanj rekel: »Dal mu bom svojega duha in on bo narodom razjasnil, kaj je pravica.« (Matej 12:18) Kako je Jezus izpolnil te besede?

8.–10. a) Kako so ustna izročila judovskih verskih voditeljev spodbujala k preziranju Nejudov in žensk? b) Kako se je zakon glede šabata zaradi pravil farizejev spremenil v breme?

⁸ Jezus je ljubil Jehovov Zakonik in je po njem živel. Verski voditelji v njegovih dneh pa so te zakone izkrivljali in zlorabljali. Jezus jim je rekel: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumina, zanemarjate pa to, kar je v Zakoniku pomembnejše, namreč pravico, usmiljenje in zvestobo.« (Matej 23:23) Očitno je, da so tisti, ki bi morali učiti Božji Zakonik, ljudem skoraj onemogočili, da bi jasno razumeli, kaj je za Jehova pravica. To lahko vidimo iz naslednjih primerov.

⁹ Jehova je svojemu ljudstvu zapovedal, naj bo ločeno od okoliških narodov, ki ga niso častili. (1. kraljev 11:1, 2) Vendar so nekateri fanatični verski voditelji ljudstvo spodbujali, naj prezirajo vse Nejude. V Mišni je celo naslednje pravilo: »Svojih živali ne puščaj v krčmah Nejudov, saj se domneva, da imajo spolne odnose z živalmi.« Takšen predsodek do vseh Nejudov je bil krivičen in povsem v nasprotju s tem, kar je učil Mojzesov Zakonik. (3. Mojzesova 19:34) Verski voditelji so si izmislili tudi pravila, ki so bila poniževalna za ženske. Ta pravila so na primer narekovala, da mora žena hoditi za svojim možem, ne pa poleg njega. Moškemu je bilo močno odsvetovano, da se v javnosti pogovarja z žensko, tudi če je njegova žena. Tako kot sužnjem tudi ženskam ni bilo dovoljeno pričati na sodišču. Obstajala je celo molitev, v kateri so se moški Bogu zahvaljevali za to, da niso ženske.

¹⁰ Verski voditelji so postavili tako veliko pravil, da je bilo ljudem težko ugotoviti, kaj je Bog v resnici želel povedati v Zakoniku. Zakon glede šabata je na primer Izraelcem prepovedoval delo na šabat, zato da bi se lahko na ta dan posvečali čaščenju Jehova, duhovni poživitvi in počitku. Toda farizeji so ta zakon spremenili v breme. Trdili so, da imajo pravico določati, kaj spada pod »delo«. Kot delo so označili 39 aktivnosti, med drugim tudi žetev in lov. Zaradi takšnega razvrščanja je nastalo neskončno veliko vprašanj. Ali je šlo za lov, če je človek na šabat ubil bolho? Ali se je štelo za žetev, če si je utrgal nekaj klasov in jedel zrnje, ko je hodil ob njivi z žitom? Ali je šlo za delo, če je zdravil bolnega? Takšna vprašanja so rešili s togimi in podrobnimi pravili.

11., 12. Kako je Jezus jasno pokazal, da se ne strinja z nesvetopisemskimi izročili farizejev?

¹¹ Kako je lahko Jezus v takšnem okolju pomagal ljudem razumeti, kaj je pravica? S tem, kar je učil in kako je živel, se je pogumno uprl tem verskim voditeljem. Najprej razmisli o tem, kar je učil. Številna pravila, ki so si jih izmislili ljudje, je obsodil z besedami: »S svojimi izročili, ki ste jih prenesli na druge, razveljavljate Božjo besedo.« (Marko 7:13)

¹² Jezus je odločno pokazal, da imajo farizeji napačen pogled na zakon glede šabata in da sploh niso razumeli namena tega zakona. Pojasnil je, da je Mesija »Gospodar šábata« in da ima vso pravico na ta dan zdraviti ljudi. (Matej 12:8) Da bi to poudaril, je na šabat v javnosti čudežno ozdravljal ljudi. (Luka 6:7–10) S tem je pokazal, kako bo v prihodnosti med svojo tisočletno vlado ozdravljal ljudi po vsej zemlji. To tisočletno obdobje bo pravzaprav največji šabat. Takrat bo vse zvesto človeštvo po stoletjih težav končno počivalo oziroma bo osvobojeno greha in smrti.

13. Kateri zakonik je pričel veljati po Kristusovem služenju na zemlji in kako se je razlikoval od Mojzesovega Zakonika?

¹³ Jezus je to, kaj je pravica, jasno pokazal z novim zakonikom, in sicer »Kristusovim zakonikom«, ki je pričel veljati za tem, ko je končal svoje služenje na zemlji. (Galačanom 6:2) Ta novi zakonik je povsem drugačen od Mojzesovega Zakonika, ki je bil v veljavi do takrat. Ne temelji na številnih napisanih zapovedih, ampak predvsem na načelih. Kljub temu je v njem zapisanih nekaj neposrednih zapovedi. Eno od teh je Jezus imenoval »nova zapoved«. Jezus je vse svoje sledilce učil, naj imajo radi drug drugega tako, kot je on imel rad njih. (Janez 13:34, 35) Požrtvovalna ljubezen naj bi bila razpoznavni znak vseh tistih, ki živijo po »Kristusovem zakoniku«.

14., 15. Kako je Jezus pokazal, da se zaveda meja svoje pristojnosti, in zakaj nas to pomirja?

¹⁴ Jezus o ljubezni ni le učil s svojimi besedami, ampak tudi s svojim zgledom. Z vsem, kar je delal, je pokazal, kaj pomeni živeti po »Kristusovem zakoniku«. Poglejmo si tri načine, kako je Jezus s svojim zgledom jasno pokazal, kaj je pravica.

¹⁵ Prvič, Jezus je skrbno pazil, da ne bi komu naredil krivice. Morda si že opazil, da se mnogo krivic zgodi takrat, ko nepopolni ljudje postanejo predrzni in prekoračijo meje svoje pristojnosti. Jezus tega ni delal. Ob neki priložnosti je k njemu pristopil moški in mu rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.« Kaj mu je Jezus odgovoril? »Človek, kdo me je postavil, da razsojam med vama in razdelim dediščino?« (Luka 12:13, 14) Kaj nam to pove o njem? Jezus je po inteligentnosti, modrosti in celo po stopnji oblasti, ki jo je prejel od Boga, presegal vsakogar na zemlji. Kljub temu se ni želel vmešavati v to zadevo, saj za to ni bil pooblaščen. Jezus se je vedno zavedal meja svoje pristojnosti, tudi v dolgem obdobju pred svojim prihodom na zemljo. (Juda 9) Jezus ponižno zaupa Jehovu, da on odloča o tem, kaj je pravično. To pokaže, da ima zelo lepo osebnost.

16., 17. a) Kako je Jezus kazal pravico pri oznanjevanju dobre novice? b) V čem se je še kazal Jezusov čut za pravico?

¹⁶ Drugič, Jezus je pravico kazal s tem, kako je oznanjeval dobro novico o Božjem kraljestvu. Nikoli ni bil pristranski. Iskreno si je prizadeval doseči vse ljudi, ne glede na to, ali so bili bogati ali revni. V nasprotju z njim so farizeji revnim in preprostim ljudem zaničljivo rekli am haárec oziroma »ljudje zemlje«. Jezus je to krivico pogumno popravil. Ko je ljudi učil o dobri novici pa tudi ko je z njimi jedel, jim priskrbel hrano, jih zdravil in celo obujal, je popolnoma posnemal Boga pravice, ki želi rešiti »vsakršne ljudi«.c (1. Timoteju 2:4)

¹⁷ Tretjič, Jezusov čut za pravico se je kazal tudi v tem, da je bil zelo usmiljen. Prevzel je pobudo in pomagal grešnikom. (Matej 9:11–13) Z veseljem je pomagal ljudem, ki se sami niso mogli zaščititi. Prav tako se ni strinjal z verskimi voditelji, ki so širili nezaupanje do vseh Nejudov. Res je, da je bil predvsem poslan k Judom, vendar je usmiljeno pomagal nekaterim Nejudom in jih učil. Pomagal je rimskemu stotniku, saj je celo čudežno ozdravil njegovega služabnika. Za stotnika je rekel: »Še pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« (Matej 8:5–13)

18., 19. a) Kako se je Jezus zavzel za dostojanstveno ravnanje z ženskami? b) Kako lahko v Jezusovem zgledu vidimo povezavo med pogumom in pravico?

¹⁸ Jezus se prav tako ni strinjal s tem, kako so po večini gledali na ženske. Pogumno je delal to, kar je bilo pravično. Judje so na Samarijanke gledali tako kot na Nejude – imeli so jih za nečiste. Kljub temu je Jezus brez oklevanja oznanjeval Samarijanki pri siharskem vodnjaku. Pravzaprav se je ravno njej prvič odkrito predstavil kot obljubljeni Mesija. (Janez 4:6, 25, 26) Farizeji so govorili, da se žensk ne sme poučevati o Božjem Zakoniku. Toda Jezus je veliko časa in moči porabil za to, da je učil ženske. (Luka 10:38–42) V nasprotju z verskim izročilom, da ženske niso zanesljive priče, je Jezus nekaj žensk počastil s tem, da so ga po vstajenju videle prve. Rekel jim je celo, naj o tem zelo pomembnem dogodku povedo moškim – njegovim učencem! (Matej 28:1–10)

¹⁹ Jezus je ljudem prav gotovo razjasnil, kaj je pravica. Mnogokrat je zaradi tega veliko tvegal. Pokazal nam je, da potrebujemo pogum, da bi delali to, kar je za Jehova prav. Zato je imenovan »Lev iz Judovega rodu«. (Razodetje 5:5) Spomni se, da pogumni lev pogosto predstavlja pravico. V bližnji prihodnosti bo Jezus naredil še več za to, da bo na vsej zemlji vladala popolna pravica. (Izaija 42:4)

20., 21. Kako se Mesijanski kralj v našem času zavzema za pravico po vsej zemlji in v krščanski občini?

²⁰ Odkar je Jezus leta 1914 postal mesijanski kralj, se zavzema za pravico na zemlji. Kako pa? Tako, da skrbi, da se izpolnjuje njegova prerokba, ki je zapisana v Mateju 24:14. Njegovi sledilci na zemlji učijo ljudi iz vseh dežel resnico glede Jehovovega kraljestva. Tako kot Jezus oznanjujejo nepristransko in pravično vsem – mladim in starim, bogatim in revnim, moškim in ženskam. S tem dajejo vsem priložnost, da spoznajo Jehova, Boga pravice.

²¹ Jezus se kot glava krščanske občine zavzema, da se v občini ravna pravično. Kot je bilo prerokovano, skrbi, da so v občini »darovi v obliki ljudi« – zvesti krščanski starešine, ki v njej vodijo. (Efežanom 4:8–12) Za Jezusa so vsi v občini dragoceni. Zato želi, da starešine posnemajo njegov zgled in z vsemi soverniki ravnajo pravično, ne glede na njihov položaj, ugled ali finančno stanje.

22. Kaj Jehova čuti, ker je v današnjem svetu krivičnosti vedno več, in za kaj je pooblastil svojega Sina?

²² V bližnji prihodnosti pa bo Jezus po vsej zemlji uveljavil popolno pravico. V tem pokvarjenem svetu je veliko krivic. Vsak otrok, ki umre zaradi lakote, je žrtev strašanske krivice. To je še posebej krivično, če pomislimo, koliko denarja in časa se zapravi za izdelavo orožja in za zadovoljevanje sebičnih želja tistih, ki se ženejo za užitki. Vsako leto na milijone ljudi umre iz razlogov, ki bi se jih dalo preprečiti. Te in še mnoge druge krivice Jehova zelo jezijo. Svojega Sina je pooblastil, da se bo pravično bojeval proti vsej tej hudobni stvarnosti in za vedno naredil konec vsej krivičnosti. (Razodetje 16:14, 16; 19:11–15)

23. Kako bo Kristus po harmagedonu vso večnost podpiral Jehovovo pravico?

²³ Vendar Jehovova pravica ne zahteva le tega, da se uniči hudobne. Jehova je svojega Sina postavil tudi za »Vladarja miru«. Po vojni harmagedon bo Jezusova vlada po vsej zemlji vzpostavila mir. Jezus pa bo vladal »s pravico«. (Izaija 9:6, 7) Takrat bo z veseljem popravil vse krivice, ki na svetu povzročajo toliko žalosti in trpljenja. Vso večnost bo zvesto podpiral Jehovovo popolno pravico. Zato je zelo pomembno, da si prizadevamo posnemati Jehovovo pravico že sedaj. Poglejmo si, kako lahko to storimo.