»Modrega srca«, vendar ponižen

1.–3. Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova ponižen?

PREDSTAVLJAJ SI očeta, ki želi svojega otroka naučiti nekaj zelo pomembnega in mu pri tem seči do srca. Kako naj govori z njim? Ali naj stoji vzravnano, zviška gleda nanj, tako da ga postane strah, in z njim govori strogo? Ali pa naj k njemu počepne in z njim govori blago in ljubeče? Če je oče moder in ljubeč, bo gotovo s svojim otrokom ravnal ljubeče.

² Kakšen oče je Jehova – ošaben ali ponižen, strog ali blag? Jehova ve vse in je bolj moder od kogar koli. Toda morda si opazil, da ljudje, ki veliko vedo in so zelo inteligentni, pogosto niso ravno ponižni. V Svetem pismu piše, da »znanje napihuje«. (1. Korinčanom 3:19; 8:1) Vendar je Jehova, ki »je modrega srca«, tudi ponižen. (Job 9:4) To ne pomeni, da ima nižji položaj oziroma da ni tako mogočen, ampak pomeni, da ni ošaben. Zakaj lahko to rečemo?

³ Jehova je svet. Zato nima nobene slabe lastnosti, ki bi ga oskrunjala, kot je na primer ošabnost. (Marko 7:20–22) Pomisli, kaj je Jehovu rekel prerok Jeremija: »Gotovo se boš spomnil in se sklonil k meni, da bi mi pomagal.«a (Žalostinke 3:20) Si lahko predstavljaš, da se je bil Jehova, Vrhovni gospod v vsem vesolju, pripravljen skloniti k Jeremiju oziroma se spustiti na njegov nivo! To je naredil samo zato, da bi temu nepopolnemu človeku naklonil pozornost in ga spodbudil! (Psalm 113:7) Jehova je res ponižen. Kako pa Jehova kaže ponižnost? Kako je povezana z njegovo modrostjo? In kako njegova ponižnost koristi nam?

4., 5. a) Kaj je ponižnost, kako se kaže in česa ne pomeni? b) Kako je Jehovova ponižnost prišla do izraza pri Davidu in kako koristi nam?

⁴ Ponižnost je nasprotje ošabnosti in ponosa. Ponižen človek je tudi blag, potrpežljiv, razumen in ne vztraja pri svojem. (Galačanom 5:22, 23) Vendar ne bi smeli nikoli misliti, da se Jehova, ker je ponižen, blag in potrpežljiv, nikoli ne razjezi zaradi krivic, ali pa da je šibek in nima poguma pokazati svojo uničevalno moč. Ravno nasprotno, te njegove lastnosti dokazujejo, da se je sposoben popolnoma obvladovati in da svojo veliko moč vedno uporablja pravično. (Izaija 42:14) Kako je njegova ponižnost povezana z njegovo modrostjo? Neki biblicist je rekel, da mora biti posameznik popolnoma nesebičen, da bi lahko bil ponižen. In samo takšen človek je lahko zares moder. Kako pa Jehovova ponižnost koristi nam?

⁵ Kralj David je v psalmu napisal: »S svojim ščitom me varuješ, s svojo desnico me podpiraš in tvoja ponižnost me dela velikega.« (Psalm 18:35) David je občutil, kot da se je Jehova ponižno sklonil k njemu, nepopolnemu človeku, da bi ga ščitil in skrbel zanj. Vedel je, da je lahko rešen pred sovražniki in postane velik kralj samo zato, ker je Jehova ponižen in mu pomaga. Podobno je z nami. Upanje na rešitev lahko imamo samo zato, ker je Jehova ponižen in se je pripravljen skloniti, da bi z nami ravnal kot blag in ljubeč oče.

6., 7. a) Zakaj v Svetem pismu nikjer ne piše, da je Jehova skromen? b) Kako sta povezani blagost in modrost in kdo je v blagosti največji zgled?

⁶ Treba pa je omeniti, da obstaja razlika med ponižnostjo in skromnostjo. Skromnost je lepa lastnost, ki jo lahko razvijamo ljudje. Tako kot ponižnost je tudi skromnost povezana z modrostjo. V Pregovorih 11:2 na primer piše: »Pri skromnih je modrost.« Vendar v Svetem pismu nikjer ne piše, da je Jehova skromen. Zakaj ne? Glede na Sveto pismo je skromen tisti, ki se zaveda svojih omejitev. Vsemogočni Bog pa nima nobenih omejitev, razen tistih, ki si jih je sam določil zaradi svojih pravičnih meril. (Marko 10:27; Titu 1:2) Poleg tega je Najvišji, zato nihče nima pravice, da bi mu govoril, kaj naj dela. Zato v povezavi z Jehovom ne moremo govoriti o skromnosti.

⁷ Res je, da Jehova ni skromen, je pa ponižen in blag. Svoje služabnike uči, da morajo biti blagi, da bi lahko bili res modri. Njegova Beseda govori o »blagosti, ki izvira iz modrosti«. (Jakob 3:13) Razmisli, kakšen zgled v blagosti je Jehova.

8.–10. a) Zakaj je to, da je Jehova drugim pripravljen podeliti odgovornosti in jim prisluhniti, nekaj izrednega? b) Kako Jehova pri ravnanju s svojimi angeli kaže ponižnost?

⁸ Posebej ganljiv dokaz, da je Jehova ponižen, se vidi iz njegove pripravljenosti, da drugim podeljuje odgovornosti in jim prisluhne. To je res nekaj neverjetnega, saj Jehova ne potrebuje nobene pomoči oziroma nasveta. (Izaija 40:13, 14; Rimljanom 11:34, 35) Kljub temu je v Svetem pismu več primerov, kako je Jehova na takšen način pokazal ponižnost.

⁹ Razmisli na primer o tem, kaj izrednega je nekoč doživel Abraham. K njemu so prišli trije obiskovalci in enega je ogovoril z »Jehova«. V resnici so to bili angeli, vendar je eden od njih govoril v Jehovovem imenu. Ko je ta angel kaj govoril ali delal, je bilo tako, kot bi to govoril oziroma delal Jehova. Po tem angelu je Jehova Abrahamu povedal, da je slišal glasno »pritoževanje nad Sódomo in Gomóro«. Pojasnil mu je: »Šel bom pogledat, ali res počnejo to, kar se sliši iz pritožb, ki so prišle do mene. Hočem se prepričati, ali je res tako.« (1. Mojzesova 18:3, 20, 21) Jehova s temi besedami seveda ni hotel reči, da bo šel osebno pogledat na zemljo. Namesto tega je ponovno poslal angela, da sta pogledala, kaj se dogaja. (1. Mojzesova 19:1) Zakaj je tako ravnal? Ali se Jehova, ki vse vidi, ni mogel sam prepričati, kaj se je tam dogajalo? Seveda bi se lahko. Ampak ker je ponižen, je dal angeloma nalogo, da raziščeta razmere in v Sodomi obiščeta Lota in njegovo družino.

¹⁰ Jehova je tudi pripravljen prisluhniti. Nekoč je svoje angele prosil, naj predlagajo, kako bi lahko s prestola odstranil hudobnega kralja Ahaba. Seveda Jehova takšne pomoči ni potreboval. Kljub temu je sprejel predlog enega od angelov in mu naročil, naj to tudi izpelje. (1. kraljev 22:19–22) Ali ni bilo to ponižno?

11., 12. Kako je Abraham spoznal Jehovovo ponižnost?

¹¹ Jehova je pripravljen prisluhniti celo nepopolnim ljudem, ki mu želijo izraziti svoje skrbi. Ko je na primer Abrahamu prvič povedal, da namerava uničiti Sodomo in Gomoro, je bil ta zvesti mož zbegan. »Ti ne bi nikoli tako ravnal,« je rekel Abraham in dodal: »Ali ne bi ti, ki si Sodnik vse zemlje, naredil to, kar je prav?« Abraham ga je vprašal, ali bi tema mestoma prizanesel, če bi se v njima našlo 50 pravičnih. Jehova mu je zagotovil, da bi. Toda Abraham ga je še kar naprej spraševal isto, le da je zmanjševal število, najprej na 45, nato na 40 in tako naprej. Kljub Jehovovim zagotovilom je vztrajal, vse dokler ni prišel do števila deset. Abraham morda takrat še ni povsem razumel, kako usmiljen je Jehova. Naj je imel Abraham za svoje ravnanje takšen ali drugačen razlog, je Jehova temu svojemu prijatelju in služabniku potrpežljivo in ponižno dovolil, da mu je izrazil svoje skrbi. (1. Mojzesova 18:23–33)

¹² Veliko zelo inteligentnih in izobraženih ljudi ne bi tako potrpežljivo poslušalo nekoga, ki ni tako inteligenten kot oni.b Naš ponižni Bog pa je naredil ravno to! Abraham je med pogovorom z angelom tudi spoznal, da se Jehova »ne razjezi hitro«. (2. Mojzesova 34:6) Prav tako je morda ugotovil, da nima pravice dvomiti o ravnanju Najvišjega, zato ga je dvakrat prosil: »Jehova, prosim, nikar se ne razjezi.« (1. Mojzesova 18:30, 32) Seveda se Jehova ni razjezil. Res je zanj značilna »blagost, ki izvira iz modrosti«.

13. Kaj pomeni beseda »razumnost«, ki jo uporablja Sveto pismo, in zakaj dobro opiše Jehova?

¹³ To, da je Jehova ponižen, se vidi še iz ene čudovite lastnosti, in sicer razumnosti. Na žalost nepopolni ljudje pogosto ne ravnamo razumno. Jehova ni le pripravljen prisluhniti svojim inteligentnim stvarjenjem, ampak je pripravljen tudi popustiti, če to ni v nasprotju z njegovimi pravičnimi načeli. Beseda »razumnost«, ki jo uporablja Sveto pismo, dobesedno pomeni »popustljivost«. Tudi ta lastnost je močan dokaz Božje modrosti. V Jakobu 3:17 piše: »Modrost, ki je od zgoraj, je [...] razumna.« Kako pa Jehova dokazuje, da je razumen? Med drugim tako, da je prilagodljiv. Spomni se, da nas že njegovo ime uči, da postane, kar koli je treba, da bi izpolnil svoj namen. (2. Mojzesova 3:14) Ali ni to dokaz, da je prilagodljiv in razumen?

14., 15. Kaj se iz Ezekielovega videnja naučimo o nebeškem delu Jehovove organizacije in kako se ta razlikuje od človeških organizacij?

¹⁴ V Svetem pismu je zanimiv odlomek, ki nam pomaga še bolj razumeti, kako prilagodljiv je Jehova. Prerok Ezekiel je dobil videnje o nebeškem delu Jehovove organizacije, ki jo sestavljajo angeli. Videl je velikansko kočijo, ki jo usmerja Jehova. Najbolj zanimivo je to, kako se kočija premika. Njena ogromna kolesa se vrtijo v vse štiri smeri in so polna oči, tako da lahko gledajo povsod. V trenutku lahko spremenijo smer, ne da bi se ustavila ali obrnila. Ta ogromna kočija ni okorna, da bi se premikala počasi, kot se ponavadi premika veliko vozilo, ki ga naredi človek. Lahko se premika s hitrostjo strele in celo zavija pod pravim kotom! (Ezekiel 1:1, 14–28) Podobno kot vsemogočni Vrhovni gospod je tudi Jehovova organizacija, ki jo on upravlja, nadvse prilagodljiva ter se hitro odziva na spreminjajoče se okoliščine in potrebe.

¹⁵ Ljudje se morda trudijo biti prilagodljivi, ampak vse prepogosto se oni in njihove organizacije na spremembe in potrebe odzivajo zelo počasi. Naj ponazorimo. Supertanker ali tovorni vlak morda na nas naredi močan vtis s svojo velikostjo in močjo. Toda ali se lahko kateri od njiju odzove na nenadno spremembo okoliščin? Če na železniške tire pred tovorni vlak pade ovira, se vlak ne more niti obrniti niti na hitro ustaviti. Zavorna pot takšnega vlaka je lahko dolga tudi do dva kilometra! Podobno je s supertankerjem, ki lahko po izklopu motorjev pluje še kakih osem kilometrov. Tudi če bi supertanker dali v vzvratno prestavo, bi se ustavil šele čez kake tri kilometre. Podobno je s človeškimi organizacijami, ki so velikokrat toge in nerazumne. Pogosto se zaradi ponosa ljudje ne želijo prilagoditi spremenjenim potrebam in okoliščinam. Zaradi takšne togosti so šle v stečaj že mnoge družbe in propadle številne vlade. (Pregovori 16:18) Zelo veseli smo lahko, da Jehova in njegova organizacija nista temu niti malo podobna!

16. Kako je Jehova pred uničenjem Sodome in Gomore pokazal razumnost pri ravnanju z Lotom?

¹⁶ Razmisli še enkrat, kaj se je zgodilo ob uničenju Sodome in Gomore. Jehovov angel je Lotu in njegovi družini jasno rekel, naj pobegnejo v gore. Lotu pa to ni bilo všeč. »Prosim, Jehova, ne tja!« je odgovoril. Bal se je, da bo umrl, če bo moral bežati v gore, zato je prosil, da bi z družino smel zbežati v bližnje mesto Zoar. Ampak Jehova je to mesto nameraval uničiti. Poleg tega Lotovi strahovi niso imeli nobenega pravega temelja. Če bi zbežal v gore, bi ga Jehova zagotovo lahko ohranil pri življenju. Kljub temu je Lotovi prošnji ugodil. Angel je Lotu rekel: »Dobro, uslišal bom tvojo prošnjo in ne bom uničil mesta, o katerem si govoril.« (1. Mojzesova 19:17–22) S tem je Jehova res pokazal, da je razumen.

17., 18. Kako je Jehova pri ravnanju z Ninivljani pokazal, da je razumen?

¹⁷ Jehova vedno naredi to, kar je usmiljeno in pravično, zato se odzove tudi na iskreno kesanje. Razmisli, kaj se je zgodilo, ko je preroka Jona poslal v hudobno in nasilno mesto Ninive. Jona je hodil po ulicah Niniv in oznanjeval povsem preprosto sporočilo od Jehova: »Še 40 dni in Nínive bodo uničene!« Toda okoliščine so se dramatično spremenile. Ninivljani so se pokesali! (Jona, 3. poglavje)

¹⁸ Veliko se lahko naučimo iz tega, kako različno sta se na spremenjene okoliščine odzvala Jehova in Jona. Jehova se je prilagodil. Ni postal »mogočen bojevnik«, ampak tisti, ki odpušča grehe.c (2. Mojzesova 15:3) Jona pa je bil tog in precej manj usmiljen. Namesto da bi posnemal Jehova, je bil bolj podoben tovornemu vlaku oziroma supertankerju, ki smo ju omenili. Oznanjeval je obsodbo, zato bi po njegovem moralo do obsodbe tudi priti! Jehova je svojega nepotrpežljivega preroka potrpežljivo naučil nepozabno lekcijo o razumnosti in usmiljenju. (Jona, 4. poglavje)

19. a) Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova v svojih pričakovanjih do nas razumen? b) Kako se iz Pregovorov 19:17 vidi, da je Jehova dober, razumen in zelo ponižen?

¹⁹ Jehova je razumen tudi takrat, ko od nas kaj pričakuje. Kralj David je rekel: »Dobro namreč ve, iz česa smo narejeni, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14) Jehova naše omejitve in nepopolnost razume bolje kot mi sami. Od nas nikoli ne pričakuje več, kot lahko naredimo. Sveto pismo primerja gospodarje, ki so »dobri in razumni«, s tistimi, »ki jim je težko ugoditi«. (1. Petrovo 2:18) Kakšen gospodar je Jehova? V Pregovorih 19:17 piše: »Kdor je usmiljen z ubogim, posoja Jehovu.« To pomeni, da Jehova opazi vse, kar iz prijaznosti naredimo za druge. Očitno je torej, da je dober in razumen gospodar. Pomeni pa tudi, da se Jehova, ki je Najvišji v vesolju, čuti dolžnega, da nam povrne, ko za druge naredimo kaj dobrega. To je prav gotovo najvišja oblika ponižnosti!

20. Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova sliši naše molitve in nanje odgovarja?

²⁰ Jehova pa je blag in razumen do svojih služabnikov tudi danes. Ko z vero molimo k njemu, nas posluša. Čeprav ne pošilja angelov, da bi z nami govorili, ne bi smeli sklepati, da na naše molitve ne odgovarja. Spomni se, da je apostol Pavel, ko je sovernike prosil, naj molijo za to, da bi bil izpuščen iz zapora, rekel: »Molite za to, da bi se lahko čim prej vrnil k vam.« (Hebrejcem 13:18, 19) Naše molitve lahko Jehova spodbudijo, da stori kaj, česar drugače morda ne bi. (Jakob 5:16)

21. Česa to, da je Jehova ponižen, ne pomeni in kaj pri njegovi ponižnosti ceniš?

²¹ Čeprav je Jehova ponižen, blag, pripravljen poslušati, potrpežljiv in razumen, to ne pomeni, da ljudem dovoli kršiti svoja pravična načela. Verski voditelji morda mislijo, da so razumni, ko svojim vernikom samo zato, da bi jim ugodili, govorijo, da ni nič narobe, če delajo to, kar je v nasprotju z Božjimi moralnimi merili. (2. Timoteju 4:3) Ljudje pogosto delajo to, kar vedo, da je narobe, če jim tako bolj ustreza, in potem rečejo, da so ravnali razumno. Vendar to nima nič skupnega z Božjo razumnostjo. Jehova je svet in svojih pravičnih meril ne bo nikoli poteptal. (3. Mojzesova 11:44) V tem poglavju smo videli, da Jehova s svojo razumnostjo dokazuje, da je ponižen. In prav zaradi tega ga imamo radi. Kako se počutiš, ko pomisliš, da je Bog Jehova, ki je najmodrejši v vesolju, tudi najbolj ponižen? Zelo smo veseli, da se lahko zbližamo s tem čudovitim Bogom, ki je blag, potrpežljiv in razumen!