Nedolžen kralj trpi na kolu

Jezusa odvedejo nedaleč stran od Jeruzalema na kraj, kjer ga bodo usmrtili skupaj z dvema razbojnikoma. Ta kraj se imenuje Golgota ali Kraj lobanje in je viden že »od daleč«. (Marko 15:40)

Vsem trem obsojenim moškim slečejo oblačila. Pripravijo tudi vino, pomešano z omamljajočo miro in grenkim žolčem. Očitno so to mešanico pripravile Jeruzalemčanke, in Rimljani tega napoja, ki lahko ublaži bolečine, obsojenim na smrt ne branijo piti. Vendar ga Jezus, ko ga poskusi, noče piti. Zakaj ne? Med to veliko preizkušnjo želi imeti vse svoje čute popolnoma v oblasti. Ostati želi priseben in zvest do smrti.

Jezusa, iztegnjenega z rokami nad glavo, položijo na kol. (Marko 15:25) Vojaki mu skozi roke in noge zabijejo žeblje, s čimer mu prebodejo meso in vezi, kar mu povzroča neizmerne bolečine. Ko kol postavljajo pokonci, čuti še hujše bolečine, saj teža njegovega telesa trga rane od žebljev. Kljub temu se Jezus na vojake nič ne jezi, ampak moli: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Luka 23:34)

Rimljani običajno na kol pritrdijo napis, na katerem piše, kaj je obsojenec zagrešil. Tokrat da Pilat pritrditi napis, na katerem piše: »Jezus Nazaréčan, kralj Judov.« Napisan je po hebrejsko, latinsko in grško, tako da ga lahko skoraj vsi razumejo. S tem dejanjem Pilat pokaže svoj prezir do Judov, ki so vztrajali pri tem, da mora Jezus umreti. Višji duhovniki so ogorčeni in ugovarjajo: »Ne piši ‚Kralj Judov‘, ampak da je sam rekel ‚Jaz sem kralj Judov‘.« Pilat noče biti še enkrat lutka v njihovih rokah, zato odgovori: »Kar sem napisal, sem napisal.« (Janez 19:19–22)

Razjarjeni duhovniki začnejo ponavljati lažna pričevanja, ki so bila nedolgo tega izrečena na sodnih procesih pred sanhedrinom. Zato ne preseneča, da mimoidoči posmehljivo zmajujejo z glavo in Jezusa takole žalijo: »No, ti, ki naj bi podrl tempelj in ga v treh dneh postavil, reši sam sebe in stopi z mučilnega kola.« Podobno tudi višji duhovniki in pismouki drug drugemu govorijo: »Naj zdaj Kristus, Izraelov kralj, stopi z mučilnega kola, da bomo videli in verjeli.« (Marko 15:29–32) Jezusa sramotita celo obsojena razbojnika na njegovi levi in desni, čeprav je on edini, ki ni kriv prav ničesar.

Tudi štirje rimski vojaki se norčujejo iz Jezusa. Morda pijejo kislo vino in ga očitno zdaj v posmeh pomolijo Jezusu, ki pa ga tako ali tako ne more doseči in spiti požirka. Ti Rimljani zbadljivo namigujejo na napis nad Jezusovo glavo, ko govorijo: »Če si ti kralj Judov, reši sam sebe.« (Luka 23:36, 37) Samo pomislite! Človek, ki je dokazal, da je pot, resnica in življenje, je sedaj podvržen žaljenju in posmehovanju, česar si ne zasluži. Kljub temu je neomajen in vse pretrpi, ne da bi kaj očital Judom, ki to opazujejo, rimskim vojakom, ki se iz njega norčujejo, ali obsojenima zločincema, ki visita na kolih poleg njega.

Zdaj ti štirje vojaki vzamejo Jezusova vrhnja oblačila in jih razdelijo na štiri dele. Nato žrebajo, kdo bo dobil kateri del. Jezusovo spodnje oblačilo pa je izredno kakovostno, »brez šiva, od vrha sceloma stkano«. Drug drugemu rečejo: »Ne trgajmo ga, ampak z žrebanjem odločimo, čigavo bo.« S tem izpolnijo odlomek iz Svetih spisov, ki pravi: »Razdelili so si moja vrhnja oblačila in za moje oblačilo so žrebali.« (Janez 19:23, 24; Psalm 22:18)

Sčasoma eden od zločincev pride do sklepa, da mora Jezus res biti kralj. Svojega tovariša ostro pograja z besedami: »Mar se čisto nič ne bojiš Boga, ko pa si tudi sam deležen enake obsodbe? In midva sva obsojena po pravici, saj v celoti prejemava tisto, kar sva si s svojim početjem zaslužila. Ta človek pa ni storil nič napačnega.« Nato Jezusa poprosi: »Spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo.« (Luka 23:40–42)

Jezus odvrne: »Resnično ti povem danes, boš z menoj v raju«, torej v raju, in ne v Kraljestvu. (Luka 23:43) Ta obljuba se razlikuje od tega, kar je Jezus rekel svojim apostolom, namreč da bodo skupaj z njim sedeli na prestolih v Kraljestvu. (Matej 19:28; Luka 22:29, 30) Morda pa je ta judovski zločinec slišal o zemeljskem raju, ki ga je Jehova prvotno namenil za dom Adamu, Evi in njunim potomcem. Zdaj lahko ta razbojnik umre s tem upanjem pred očmi.