Bog zahteva spoštovanje krvi
»Zato vam pričujem današnji dan, da sem čist krvi vseh.« (APOSTOLSKA DELA 20:26)
1. Kako besede Pavla iz Apostolskih del 20:26 odsevajo Jehovino gledišče o krvi?
TE BESEDE apostola Pavla kot kristjana odsevajo njegovo spoštovanje krvi ali življenjske tekočine. Kasneje bomo v tej razpravi preiskali, kaj je mislil Pavel s to izjavo. Toda najprej poglejmo, kaj pravi Stvarnik živalskih in človeških duš o krvi. Ugotovili smo že, da je za Boga Jehovo kri, ki predstavlja življenje, sveta. Kdor namerno ali iz lahkomiselnosti prelije kri, posebej še človeško kri, si v Božjih očeh nakoplje krivdo za kri. Toda, mar ni kakšne možnosti da bi uporabili kri v korist človeštva?
2. a) Zakaj je bil zločin, če je nekdo v Izraelu jedel kri? b) Kakšno korist so imeli Izraelci od držanja tega zakona?
2 V Božjem zakonu za Izrael je glede krvi s poudarkom rečeno: »Kajti duša (živo bitje, Ekumenski prevod) vsakega mesa je kri njegova. Kdorkoli jo užije, bodi iztrebljen.« Kadar so Izraelci ali priseljenci uživali kri, čeprav kot potrebno hrano, je to bil težak prestopek. Preden so jedli meso, so morali kri zliti na zemljo in jo pokriti s prahom; tako so v simboličnem smislu življenje vrnili Bogu. (3 Mojzesova 17:13, 14) To je bil božanski zakon. Z držanjem tega zakona so Izraelci lahko z Jehovo, virom življenja ohranili zdrav duhovni odnos. Razveseljevali so se stranskega učinka, ohranitve telesnega zdravja.
Kristusova kri
3. a) Zakaj je Jezusova kri posebej »dragocena«? b) Kako Hebrejski spisi usmerjajo pozornost na Jezusovo žrtev?
3 Vendar je Jehova imel v mislih posebno uporabo krvi. Pri tem je šlo za odkup človeštva od greha in smrti po »dragoceni krvi« Jezusa Kristusa. Že pred »ustanovitvijo sveta« (preden sta grešni Adam in Eva rodila potomstvo, ki ga je bilo treba odkupiti), je Jehova vedel, kako bo osvobodil človeštvo. (1 Petrov 1:18—20; Rimljanom 6:22, 23) To je bilo s »krvjo njegovega Sina, Jezusa, (ki) nas očiščuje slehernega greha«. (1 Janezov 1:7, JP) Ta uporaba krvi je tako važna, da je Bog dal zapisati v Hebrejskih spisih mnoge predpodobe in sence, ki so usmerjale pozornost na Jezusovo popolno žrtev. (Hebrejcem 8:1, 4, 5; Rimljanom 15:4)
4. Katere ponazoritve vsebuje v 1 Mojzesovi, v 22. poglavju zapisana drama?
4 Stoletja preden je bil Izraelu dan zakon, je Jehova zapovedal Abrahamu, da žrtvuje Izaka na gori Moriji. S tem je Bog ponazoril, da bo žrtvoval svojega edinorojenega Sina, Jezusa. Izakova voljna podreditev v tem dramatičnem dogodku je ponazarjala Jezusovo poslušnost njegovemu Očetu, ko je šlo za žrtveno prelitje njegove življenjske krvi. (1 Mojzesova 22:1—3, 9—14; Hebrejcem 11:17—19; Filipljanom 2:8)
5. Kakšen globok duhovni pomen so imele žrtve po Mojzesovi postavi?
5 Tudi Mojzesova postava je imela »senco prihodnjih stvari«, ko je usmerjala pozornost na Jezusovo žrtev v korist človeštva. Zakon je dovoljeval eno samo uporabo krvi — pri živalskih žrtvah Jehovi. Te žrtve pa niso bile zgolj obredne, imele so globok duhovni pomen. Do podrobnosti so predočile Jezusovo žrtev in vse, kar je bilo z njo doseženo. (Hebrejcem 10:1; Kološanom 2:16, 17)
6. Kateri dve skupini bosta odkupljeni, kot je bilo ponazorjeno z žrtvami za Spravni dan? Na kakšen način?
6 Na primer, Aronovo ravnanje v zvezi z žrtvijo na dan sprave je ponazarjalo, kako bo veliki duhovnik Jezus, vrednost svoje lastne dragocene krvi uporabil za rešitev, in sicer najprej za svojo duhovniško »hišo« 144 000 maziljenih kristjanov, ki jim bo pripisana pravičnost in bodo prejeli dediščino kot kralji in duhovniki z njim v nebesih. Nato je prišla na vrsto žrtev za »ljudstvo«, ki je ponazarjala Jezusov odkup vseh ljudi, ki naj bi tu, na Zemlji podedovali večno življenje. Že danes je »velika množica« teh ljudi opravičena za preživetje bližnje velike stiske. In sicer zato, ker so »svoja oblačila oprali in pobelili v Jagnjetovi krvi«, in ker dokazujejo svojo vero s sveto službo Bogu. (3 Mojzesova 16:6, 15, 18—22; Hebrejcem 9:11, 12; Razodetje 14:1, 4; 7:4, 9, 14, 15)
7. Zakaj se lahko veselimo spolnitve teh predpodob iz starega časa?
7 ‚Življenje je v krvi.‘ Jezusova kri je bila popolna, in zato je njegova žrtev povzročila, da bo vsem, ki verujejo, podeljeno popolno življenje. Kako zelo se vendar lahko veselimo tega, da so se te predpodobe iz starega časa spolnile po Jezusovi ljubeči žrtvi! (3 Mojzesova 17:14; Apostolska dela 20:28)
Kri — moralno vprašanje
8., 9. a) Naštej nekaj čudovitih nalog krvi. b) Kako lahko, kakor David, izrazimo Bogu ugajajoče spoštovanje glede čudovite zgradbe našega telesa?
8 Zgradba krvi kaže na presenetljivo modrost. Evolucionisti, ki so nam še vedno dolžni pojasnilo za nastanek življenja, nam želijo dopovedati, da se je kri nekako razvila. Neverjetno!
9 Naša zapletena kri zares spolnjuje čudovite naloge. Življenje ohranjajoči kisik in hranilne snovi prenaša v vse dele našega telesa. Odstranjuje odpadne snovi. Prenaša bela krvna telesca, ki se bore proti boleznim, in ploščice, ki popravljajo manjše in večje poškodbe. Pomaga uravnavati telesno temperaturo. Vsakdo med nami ima drugačno kri; genetiki v Angliji že govorijo o »DNK prstnih odtisih«, ki bi jih lahko dobili iz krvnih vzorcev, da bi identificirali zločince. Kri je eden od mnogih organov, nad katerimi se je kralj David navduševal: »Jehova, preiskuješ me in me poznaš; hvalim te, ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela.« (Psalm 139:1, 14, EI)
10. a) Kdo bi smel odločiti o tem, kako se naj uporablja kri? b) Kakšno jasno navodilo je Bog dal Noetu in Izraelu? c) Kateri primer pokaže, da: je kri sveta tudi v nujnih slučajih?
10 Mar ne bo pravični Stvaritelj človeštva, oblikovalec naše krvi tisti, ki določa, kako se sme ta življenjska tekočina prav uporabiti? (Job 36:3) Glede tega nas ni pustil v negotovosti. Našemu predniku Noetu je pojasnil: »Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte.« (1 Mojzesova 9:4) Ko je ponovil svoj Zakon Izraelu, je jasno rekel: »Samo v tem bodi neupogljiv, da ne ješ krvi, zakaj kri je duša, in ne smeš jesti duše z mesom. Ne jej je torej, na zemljo jo izlij kakor vodo.« (5 Mojzesova 12:23, 24) Nedvomno je imel David to zapoved v mislih, ko so trije njegovi vojščaki tvegali življenje, da so mu prinesli vodo iz vodnjaka v Betlehemu. »Izlil jo je kot pitno daritev Jehovi«, kot da je predstavljala njihovo življenje. (2 Samuelova 23:15—17) Svetosti krvi se ne sme namenoma prekršiti, niti v nujnem slučaju. (Glej tudi 1 Samuelova 14:31—34.)
V krščanski skupščini
11., 12. a) Katero po duhu vodeno telo je v prvem stoletju odločalo o naukih? b) Na katero religiozno stopnjo je to telo postavilo sprejemanje krvi? c) Zakaj se transfuzija krvi enači z uživanjem krvi za hrano?
11 Si lahko zamisliš veliko sobo v Jeruzalemu prvega stoletja? V njej so zbrani Jezusovi apostoli in drugi starešine krščanske skupščine. O čem se pogovarjajo? Pavel in Barnaba sta prišla iz Antiohije, da bi jim obrazložila problem, ki je tam nastal glede obreze. Zbor sklene, da se novospreobrnjenim kristjanom ni treba podvreči meseni obrezi. (Apostolska dela 15:1, 2, 6, 13, 14, 19, 20)
12 Vodilno telo je takrat objavilo to odločitev in pri tem so navedli povzetek zahtev, ki za kristjane še vedno veljajo. Rekli so: »Sveti duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila: Vzdržujte se tega ker je bilo darovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali, mesa, v katerem je ostala kri in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali. Pozdravljeni!« (Apostolska dela 15:28, 29, JP) S tem je malikovanje, uživanje krvi in nečistovanje postavljeno na isto religiozno stopnjo. Kristjani se morajo vzdrževati vseh teh stvari, da bi ostali duhovno zdravi in imeli korist od izpolnitve Božjih obljub. Pri krvi ne gre za to ali smo jo sprejeli skozi usta ali s transfuzijo skozi vene. Namen je isti, vzdrževanje in hranjenje telesa. Kot je Vodilno telo jasno pokazalo, bi prekršili Božji zakon, če se krvi ne bi vzdržali.
13. a) Katero dodatno zaščito prinaša vzdrževanje krvi Jehovinim pričam? b) Kako so drugi božanski zakoni ščitili Božje ljudstvo?
13 Sedanje širjenje AIDS—a, hepatitisa in drugih bolezni, ki se prenašajo s transfuzijo krvi, pokaže, da držanje Božjih zakonov pogosto prispeva k ohranitvi zdravja. V biblijskih časih je dal Bog izraelskemu narodu določene zakone o prehrani, karanteni, higieni in odstranjevanju odpadkov, ki so bili dobro prilagojeni njegovemu potovanju po puščavi. (3 Mojzesova 11:2—8; 13:2—5; 5 Mojzesova 23:10—13) Izraelci z upoštevanjem teh predpisov niso ostajali samo v tesnem duhovnem odnosu s svojim Bogom, temveč so bili tudi v telesnem pogledu zaščiteni pred boleznimi, ki so pestile njihove sosede. Šele v minulem stoletju je zdravstveno osebje dojelo, kakšna praktična modrost se skriva v nekaterih teh zakonov. Mnogi so prišli do spoznanja, da je Božji zakon o krvi smiseln.
14. Kakšno zdravje in kakšne blagoslove je doživljal Izrael, kadar je bil poslušen?
14 Če je Izrael poslušal, se je na njem spolnila naslednja Božja obljuba: »Ako boš res poslušal glas Jehove, svojega Boga, in delal, kar je prav v očeh njegovih, in pazil na zapovedi njegove in čuval vse postave njegove, ne pošljem nad te nobene teh bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt, zakaj jaz sem Jehova, zdravnik tvoj.« Še važnejše je bilo, da je Izrael s poslušnostjo obdržal upanje na bodoče blagoslove Kraljestva. (2 Mojzesova 15:26; 19:5, 6)
15. Kateri nedavni primer ponazarja, kako smo lahko blagoslovljeni, če poslušamo Božje predpise?
15 Jehovine priče cenijo mnoge prednosti, ki jih prinaša s seboj sodobna medicina. Ko je na primer leta 1985 blizu Sydneya (Avstralija) neko kraljevsko dvorano razdejala bomba zaradi terorističnega napada, je bilo več kot 50 prič, ki so jih prepeljali v bližnjo bolnišnico, hvaležnih zdravnikom, ker so imeli v zalogi dovolj nadomestnih sredstev za kri. Vsi ranjeni so preživeli. Lahko so bili hvaležni, ker so te transfuzije bile v skladu z Jehovinimi predpisi. Nadaljnja prednost je bila v tem, da ni nihče izmed njih v nevarnosti, da bi se okužil s kakšno boleznijo, ki se prenaša s krvjo.
»Čist sem krvi vseh ljudi«
16. Kakšno stališče bi morali imeti, enako kakor Pavel, do svete službe?
16 Vrnimo se v prvo stoletje. Približno sedem let je preteklo, odkar sta Pavel in Barnaba slišala, da je Jakob objavil prepoved glede malikovanja, krvi in nečistovanja. V tem času je Pavel opravil dve misijonarski potovanji po Mali Aziji in je prišel celo do južne Evrope. Sedaj se vrača skozi Milet in lahko govori s starešinami iz Efeza, ki so prišli tja, da bi ga srečali. Spomni se tega, da ni sebi prizanašal, temveč je sredi njih ‚služil Gospodu z vso ponižnostjo in mnogimi solzami in med izkušnjami‘. Smo tudi mi danes tako požrtvovalni in v službi Jehovi dajemo vse od sebe? Morali bi. (Apostolska dela 20:17—19)
17. Kako bi morali, kakor Pavel, opravljati svojo službo?
17 Kako je Pavel opravljal to službo ? Kjerkoli je srečal ljudi, jim je dal pričevanje, v glavnem v njihovih stanovanjih, in to ne glede na njihovo religiozno poreklo. Ni okleval poučevati te starešine, in nedvomno so ga spremljali, ko je učil »javno in po hišah«. Od Pavlove goreče službe pa niso samo oni imeli korist, kajti ‚temeljito pričevanje glede spreobrnjenja k Bogu in vere v Gospoda Jezusa Kristusa je dal tako Judom kakor tudi Grkom‘. Upoštevaj besedo »temeljito«. Se mi danes temeljito trudimo, da bi dali pričevanje vsem vrstam ljudi, vsem narodnostnim skupinam? (Apostolska dela 20:20, 21; Razodetje 14:6, 7)
18. a) Kako bi morali, enako kot Pavel, z vso dušo služiti Bogu? b) Kako bi morali, kot Pavel, ravnati glede naraščajočih obremenitev?
18 Beseda »temeljito« se pojavlja tudi v naslednji Pavlovi izjavi: »Vendar mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim svojo službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da (temeljito, NS) izpričam veselo oznanilo o Božji milosti.« (Apostolska dela 20:24, JP) Njegova duša ali njegovo življenje ne bi imelo vrednosti, če svoje službe ne bi tako opravil. Imamo mi do naše službe enako stališče? Ker se zadnji dnevi bližajo svojemu koncu in nas obremenjujejo stresi, preganjanja, bolezni ali se vse bolj staramo, se pojavlja vprašanje: Ali s temeljitim iskanjem ljudi, ki ‚so vredni‘, še vedno pokazujemo enakega duha kot Pavel? (Matej 10:12, 13; 2 Timoteju 2:3, 4; 4:5, 7)
19. Zakaj je Pavel lahko rekel: ‚Čist sem krvi vseh‘?
19 Pavel ni pričakoval, da bo starešine iz Efeza še kdaj videl. Toda povsem prepričan jim je lahko rekel: »Zato vam pričujem današnji dan, da sem čist krvi vseh.« Kako je to mislil? Pavel vendar ni prelival krvi v nobeni vojni. Tudi jedel je ni. Toda zelo se je zanimal za življenja ljudi, ki ga predstavlja njihova kri. Ni želel, da bi izgubili svoje življenje v dnevu Božje sodbe, zato, ker jim on ne bi dal temeljitega pričevanja. Brez oklevanja je tistim starešinam in tudi drugim sporočil »vso voljo Božjo«. (Apostolska dela 20:26, 27)
20. a) Kateri odgovornosti bi danes morali zadostiti V skladu z Jehovinim svarilom, večkrat izrečenim Ezekijelu? b) Kaj bo to pomenilo za nas in za tiste, ki nas poslušajo?
20 Bolj se približuje »velika stiska«, nujnejša je potreba, da oznanimo vse Božje namere. Stanje je podobno kot pred približno 2600 leti, ko se je bližalo razdejanje Jeruzalema. K preroku Ezekijelu je prišla Jehovina beseda: »Sin človečji, za čuvaja sem te postavil hiši Izraelovi, da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu. Ako rečem brezbožniku: ‚Gotovo umreš!‘ a ti ga ne posvariš in ne govoriš, da odvrneš brezbožnika s krivične poti njegove, da ga ohraniš v življenju: umre ta brezbožnik v krivici svoji, ali kri njegovo bom zahteval iz tvojih rok.« (Ezekijel 3:17—21; 33:7—9) Jehovini maziljeni služabniki in njihovi tovariši, »velika množica«, imajo danes podobno odgovornost. Naše pričevanje bi moralo biti temeljito. Če je, bomo na dan Božjega maščevanja rešeni skupaj s tistimi, ki so nas poslušali. (Izaija 26:20, 21; 1 Timoteju 4:16; Razodetje 7:9, 14, 15)
21. Na katere načine bi morali pokazovati Bogu ugajajoče spoštovanje krvi, in kakšna bo nagrada za to?
21 Vsakdo izmed nas naj bo odločen, da posluša vsa Božja priporočila, bodisi glede krščanske nevtralnosti, vzdrževanja krvi, vere v Jezusovo dragoceno žrtev ali temeljitega pričevanja. Tedaj bomo deležni radostne spolnitve Psalma 33:10—12; »Jehova uničuje narodov sklepe, misli ljudstev podira. Sklep Jehovin pa ostane vekomaj. ... Blagor narodu, čigar Bog je Jehova.«
Kako bi odgovoril?
◻ Edino katera uporaba krvi prinaša trajen blagoslov?
◻ Kako nam lahko koristi, če se zdržujemo krvi?
◻ Kako lahko ostanemo ‚čisti krvi vseh ljudi‘?
◻ Kateremu zgledu temeljitosti bi morali slediti?
[Poudarjeno besedilo na strani 29]
V Wall Street Journalu od 20. marca 1986 je izšel članek pod naslovom »Krvne banke niso varne pred AIDS-om«. V uvodnem odstavku je bilo rečeno: »Zaloge krvi v ZDA niso tako varne, kot nas želijo prepričati organizacije krvnih bank. Najverjetneje so transfuzije v prvi vrsti odgovorne za to, da se sindrom pridobljene imunske neodzivnosti prenaša od sedanjih visoko rizičnih skupin na splošno prebivalstvo. Test za preiskavo krvodajalcev ne more jamčiti, da se odkrije vse okužene enote. Še huje je, da odgovorni v krvnih bankah oklevajo s sprejetjem ukrepov, ki bi izboljšali varnost transfuzij.«