Sanje, ki pokažejo, kako pozno je že

»JEHOVA je Bog v resnici, živi Bog in večni kralj.« (Jeremija 10:10, EI) Nikoli se ni odrekel nadzora nad svojim vesoljem. Toda tega dejstva Nebukadnezar, kralj starega Babilona, ni upošteval. Da bi poganskega kralja izrecno opozoril, »da je Najvišji Vladar v človeškem kraljestvu«, mu je Bog dal sanje in omogočil svojemu služabniku Danijelu, da jih razloži. (Danijel 4:17, 18, NS)

V sanjah je Nebukadnezar videl velikansko drevo. »Visokost njegova je segala do neba, in bilo ga je videti do konca vse zemlje.« Na Božjo zapoved so drevo posekali in njegov panj okovali z železom in bakrom. Ti okovi bi ostali tako dolgo, dokler ne bi minilo »sedem časov«, potem pa bi drevo lahko znova pognalo. (Danijel 4:10—17)

»Drevo, ki si ga videl«, je pojasnil Danijel, »to si ti, o kralj ... in gospostvo tvoje.« Nebukadnezar naj bi torej bil ‚posekan‘. Izgubil naj bi svoje kraljestvo, da, celo svoj razum in bil obsojen na življenje divje živali na polju, za »sedem časov«. Šele po preteku tega določenega razdobja naj bi bili odstranjeni simbolični okovi in bi se mu povrnil razum, in ponovno bi sedel na svoj prestol. (Danijel 4:20, 27)

Točno tako, kot je bilo napovedano, »je prišlo nad kralja Nebukadnezarja«. (Danijel 4:28) Po prevodu Lexicon Linguae Aramaicae Veteris Testamenti je trajalo teh »sedem časov« iz Nebukadnezarjevih sanj sedem dobesednih let. Ker je Nebukadnezar vladal 43 let (od 624 do 581 pr. n. št), je to razumen zaključek.

Kaj pomeni to za nas?

Jehova je svojo vesoljno vrhovnost vedno izvajal tako, kot je njemu ustrezalo. Na zemlji je to delal nekaj časa po izraelskem narodu, za čigar zemeljske vladarje je bilo ustrezno rečeno, da sedijo na »Jehovinem prestolu«. (1 Letopisi 29:23) Toda, ko je Izrael odpadel, je Jehova dovolil strmoglavljenje kraljevske vladarske hiše potomca kralja Davida.

Kako primerno je zato bilo, da je Bog kmalu zatem pojasnil Nebukadnezarju — kateremu je dovolil, da je uničil njegovo zastopstveno kraljestvo — da to nikakor ni pomenilo, da je s tem konec Božje pravnoveljavne vrhovnosti. Njemu in vsem poganskim narodom, ki so za njim teptali Božje (zastopstveno) kraljestvo, je moralo biti neizogibno pojasnjeno, da je takšno stanje le začasno!

Čas, ko so bile sanje dane, oseba, kateri so bile dane in tema sanj o Božji vrhovnosti, dokazujejo, da imajo te sanje mnogo širši pomen, kot pa so ga imele za Nebukadnezarja. Dajo namreč slutiti, da božanska vrhovna oblast, ki je nekoč prišla do izraza po Jeruzalemu, in je sedaj uničena, ne more biti obnovljena, vse dokler se po »sedmih časih« ne bodo odstranili ovirajoči okovi. Takrat bi naj bil Božji zastopstveni vladar, ‚najnižji izmed ljudi‘ — kar se nanaša na obljubljenega Mesijo — postavljen v svoje Kraljestvo. Jezusovi učenci so zahtevali znamenje, da bi vedeli, kdaj bo Bog to storil. (Danijel 4:17; Matej 24:3)

Tudi drugi dokazi pričajo, da je pravilno Nebukadoezarjevim sanjam pripisovati tako daljnosežen pomen. V prerokbi, zapisani v Danijelu 9:24—27, je bilo napovedano točno leto prihoda Mesije, 500 let pozneje.a Ali ne bi bilo glede na dejstvo, da je bil prihod Mesije, kot človeka, napovedan tako natančno, razumno sklepati, da je bil čas njegove mnogo pomembnejše nevidne vrnitve v kraljevski moči enako točno napovedan? Kdo bi bil za to primernejši od Danijela? Pomisli tudi na to, da je bilo Danijelu, zatem ko je zapisal svoja videnja in svoje preroške sanje, vključno Nebukadnezarjeve sanje o drevesu, rečeno: »Hrani na skrivnem te besede in zapečati knjigo do časa konca.« Zakaj do takrat? Ker se bo takrat »spoznanje pomnožilo«. Če naj bi ostalo to, kar je pisal Danijel, zapečateno, torej nerazumljivo do »časa konca«, mar to ne bi pomenilo, da so njegovi spisi za tisti čas preroškega pomena? (Danijel 12:4)

»Sedem časov« — od kdaj do kdaj?

V zvezi z znamenjem je Jezus govoril tudi o »sedmih časih«, ki jih je imenoval »določeni časi narodov«. Rekel je: »Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« (Luka 21:24) V opombi v Oxford NIV Scofield Study Bible (1984) je rečeno, da so se ‚časi poganov‘ (King James Version prevaja z »določenimi časi narodov«) pričeli z ujetništvom Judeje pod Nebukadnezarjem ... Od takrat so Jeruzalem, kot je rekel Jezus, ‚teptali pogani‘.«

Kako dolgo naj bi trajali »sedmeri časi« ali »določeni časi narodov«? Očitno bi morali trajati mnogo dlje kot 7 dobesednih let po 360 dni (kolikor so trajala biblična leta) ali skupaj 2520 dni. Predhodni biblijski primeri pokažejo, da lahko zamenjamo dan za leto. (Glej 4 Mojzesova 14:34; Ezekijel 4:6; primerjaj Razodetje 12:6, 14.) Po tem izračunu »sedem časov« traja 2520 let. Če so se pričela šteti od razrušenja Jeruzalema leta 607 pr. n. št., so se končala leta 1914 n. št.

Že več kot tri desetletja pred 1914. so Jehovine priče opozarjale na pomen tega datuma. Zanimivo je, kar piše v knjigi International Crisis od Eugenia Nikomosa in Roberta C. Northa (objavljeno 1976), namreč, da je bilo tedaj le »malo ali sploh nobenih dokazov za stalno povečevanje ali naglo rast sporov in napetosti, ki bi lahko neposredno vodili v izbruh vojne«. Ravno nasprotno, »konec leta 1913 in v začetku 1914... je odnos med glavnimi silami izgledal tako umirjen kot že dolgo ne.« Toda danes, 70 let pozneje, potrjujejo zgodovinarji, da je bilo leto 1914 dejansko preokretnica v zgodovini človeštva. V Meyerjevem enciklopedičnem leksikonu je, na primer, rečeno: »Učinki Prve svetovne vojne so bili dobesedno revolucionarni in so globoko posegli v življenje skoraj vseh ljudi, in sicer tako gospodarsko kot tudi socialno in politično.«

Politična razvejanost dogodkov leta 1914 je splošno znana. Virginia Cowles je v svoji knjigi 1913: Konec in začetek, opisala socialne spremembe, ki so jih ti dogodki prinesli s seboj. »Leto 1913 označuje zaključek nekega razdobja«, pravi. O gospodarskih posledicah piše Ashby Bladen, višji podpredsednik Guardian Life Insurance Company of America: »Pred 1914. letom so bile valute in finančni sistemi medseboj vsklajeni. ... Če pa vzamemo avgust 1914 kot ločilno črto, nastanejo velike razlike med 19. in 20. stoletjem. V mnogih področjih človeških zadev so se težnje popolnoma spremenile.... Eden glavnih vzrokov je bil, da se je od leta 1914 zveza med finančnim sistemom in denarjem v dejanski vrednosti ločila. ... To se je izkazalo kot usodno. ... Leto 1914 označuje korenito in na koncu pogubno spremembo sistema.«

Kako pozno je že?

Dokazi, da se danes gode ta Jezusova znamenja, so tako lahko dostopni, kakor poročila v časopisju ali na TV. Ponujajo nam prepričljiv dokaz, da računanje časa, ki ga razodevajo Nebukadnezarjeve sanje, dejansko kaže na 1914. leto. Letos, leta 1987, živimo torej že v 73 letu »časa konca«. Jezus je napovedal, da bodo nekateri ljudje iz rodu, ki so bili dovolj stari, da bi lahko prepoznali začetek tega časa, živeli še, ko se bo končala ta velika stiska. (Matej 24:34)

Kolikšna spodbuda naj bi to bila za nas, da bi ostali budni in bi osredotočili svoj pogled na božansko razodetje, ki nam pokaže, kako pozno je že! Nikakor pa ne smemo postati nestrpni in poskušati pospeševati Božjo uro, ker bi nam to prineslo le razočaranje! Po drugi strani pa se moramo varovati tudi tega, da ne bi postali samozadovoljni in bi poskušali uro upočasniti, tedaj bi namreč ostali praznih rok! Ne pozabi, da gre za pomembnejše stvari, kot je zamuda avtobusa, vlaka ali letala. Obstaja namreč nevarnost, da ne bomo dobili večnega življenja v Božjem novem sestavu stvari. Nekaj tako lepega pa bi bilo škoda zamuditi.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

Kdaj se je ”sedem časov“ dejansko končalo?

Četudi je »sedem časov« preroških in so trajali 2520 let, nekateri ljudje trdijo, da se Jehovine priče motijo glede pomembnosti leta 1914, ker uporabljajo napačen začetni datum. Jeruzalem, tako trdijo, je bil uničen leta 587/586 pr. n. št. in ne leta 607 pr. n. št. Če bi bilo tako, bi se začetek »časa konca« premaknil za približno 20 let. Toda leta 1982 so Jehovine priče objavile prepričljive dokaze, ki podpirajo datum 607 pr. n. št. (»Pridi Tvoje Kraljestvo«, stran 127—140, 186—189.) Razen tega pa, ali lahko tisti, ki želijo letu 1914 odvzeti njegov biblijski pomen, dokažejo, da je leto 1934 — ali katerokoli drugo leto — vplivalo na svetovno zgodovino globlje, bolj dramatično in nenavadno kot leto 1914?

[Tabela na strani 6]

(Lega besedila – glej publikacijo)

607. pr.n.št. 33. n.št. 1914. n.št. 1987. n.št.

[Sliki na strani 7]

Nebukadnezarjeve sanje imajo dalekosežen pomen, ki vpliva tudi nate!