Skrbimo za starejše

Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. — FILIPLJANOM 2:4, JP

1., 2. a) Kako je Vodilno telo prvega stoletja pokazalo skrb za starejše?

KMALU po binkoštih leta 33. n. št. so začeli (v krščanski skupščini) helenistia »godrnjati čez Hebrejce, češ, da so njihove vdove zapostavljene pri vsakdanji oskrbi.« Nedvomno so bile te vdove že precej stare in niso mogle skrbeti same zase. Vsekakor pa so apostoli takoj ukrepali, rekli so: »Poiščite si, bratje, iz svojih vrst sedem mož, ki uživajo ugled in so polni svetega duha in modrosti in določili jih bomo za to službo.« (Apostolska dela 6:1—3, JP)

² Prvi kristjani so torej skrbeli za »to službo«, za potrebne. Leta pozneje je pisal učenec Jakob: »Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski.« (Jakob 1:27) Ali to pomeni, da so zato zanemarjali najpomembnejše delo, oznanjevanje? Ne, poročilo v Apostolskih delih namreč pove, da je zatem, ko se je prav organizirala pomoč vdovam, »Božja beseda rasla (in) število učencev v Jeruzalemu se je zelo množilo.« (Apostolska dela 6:7, JP)

 3. Kakšno spodbudo najdemo v Filipljanom 2:4, in zakaj je še posebej danes primerna?

³ Danes smo v ‘kritičnih časih, v katerih je težko živeti’. (2 Timoteju 3:1) Skrbi za družinske potrebe in posvetno delo nam pustijo le malo moči — in želje — da bi skrbeli še za potrebe starejših. Zato nas Pismo Filipljanom primerno spodbuja, da naj ‘ne gledamo samo nase, temveč tudi na druge’. Kako lahko to uravnovešeno in praktično izvedemo?

Spoštovati vdove

 4. a) Zakaj in kako se je v prvem stoletju skrbelo za vdove? b) Ali je bilo treba skrbeti za vse vdove?

⁴ V Prvem Timoteju, v 5. poglavju beremo, kako so prvi kristjani skrbeli za vdove v skupščini. Pavel je spodbudil Timoteja: »Spoštuj vdove, ki so osirotele«. (3. vrsta, JP) Poudarjali so, da je starejše vdove treba posebej ‘spoštovati’, tj, redno finančno podpirati. Te vdove očitno niso imele možnosti zaslužka in so lahko ‘svoje upanje naslonile na Boga in noč in dan vztrajale v prošnjah in molitvah’. (5. vrsta) Kako so bile uslišane njihove prošnje za pomoč? Preko skupščine. Vdovam so organizirali pomoč, skromno vzdrževalnino. Če je imela kakšna vdova finančna sredstva ali sorodnike, ki bi jo lahko vzdrževali, takšna skrb ni bila potrebna. (4. in 16. vrsta)

 5. a) Kako so se morda nekatere vdove »pohotno, nasladno obnašale«? b) Je bila skupščina dolžna podpirati takšne vdove?

⁵ »Tista (vdova) pa, ki teka za užitki,« je še rekel Pavel, »je že mrtva, čeprav še živi.« (6. vrsta, JP) Pavel ni pojasnil kakšne so bile nekatere vdove, toda v Kingdom Interlinear prevodu je dobesedno napisano, da so se »obnašale pohotno, nasladno«. Nekatere so se morda morale boriti s svojo »čutnostjo«. (11. vrsta, JP) Po Liddel & Scottovem grško angleškem Leksikonu lahko izraz »pohotno, nasladno obnašanje« pomeni tudi ‘udobno življenje ali prekomerno udobje ali uživanje’. Morda so nekatere želele, da se s pomočjo skupščine obogate, da bodo lahko samopašno in razbrzdano živele v nezmernosti. Kakorkoli je že bilo, Pavel je pokazal, da takšne osebe ne zaslužijo podpore skupščine.

6., 7. in opomba. a) Kaj je bil »seznam«? b) Zakaj za tiste, ki še niso imele 60 let ni bila predvidena podpora?

⁶ Pavel je še dejal: »Vdova naj se ne sprejme pod šestdesetimi leti v imenik (tistih, ki sprejemajo finančno pomoč).« Očitno so v Pavlovih dneh menili, da ženska, stara več kot 60 let, ne more več skrbeti zase in da se verjetno ne bo več poročila.«b »Mlajših vdov ne sprejmi v imenik,« je rekel Pavel, »ko so namreč pohotne postale zoper Kristusa, se hočejo možiti in si nakopljejo sodbo, ker so se izneverile prvi veri.« (9., 11. in 12. vrsta)

⁷ Če bi v »seznam« vpisovali tudi mlajše vdove, bi morda prenagljeno sklenile, da bodo ostale samske. Sčasoma pa bi morda nekatere težko nadzorovale svojo »čutnost« in bi se želele zopet poročiti. S tem pa bi se ‘obsodile’, ker bi se ‘izneverile prvi veri’, oziroma preklicale bi izjavo, da bodo ostale samske. (Primerjaj Propovednik 5:2—6.) Pavel je želel preprečiti takšne probleme, zato je pojasnil: »Hočem torej, naj se mlajše vdove omožijo, naj rodijo otroke.« (14. vrsta, JP)

 8. a) Kako je bila skupščina s Pavlovimi smernicami zaščitena? b) Je bilo poskrbljeno tudi za mlajše vdove ali starejše moške v stiski?

⁸ Razen tega je omejil apostol vpis v seznam na tiste, ki so že nekaj časa opravljale dobra krščanska dela. (10. vrsta) Skupščina torej ni bila socialna ustanova za lene ali lakomne. (2 Tesaloničanom 3:10, 11) Kako pa je bilo s starejšimi moškimi ali vdovami? Če je kdo prišel v stisko, je skupščina nedvomno zanje posamično poskrbela (Primerjaj 1 Janezov 3:17, 18.)

 9. a) Zakaj so priprave za pomoč starejšim danes drugačne kakor so bile v prvem stoletju? b) Kaj nam Pavlove izjave glede vdov v Prvem Timoteju, v 5. poglavju, pomagajo danes razumeti?

⁹ Takšne ureditve so enkratno ustrezale potrebam skupščin v prvem stoletju. Zato je v delu Expositor’s Bible Commentary zapisano: »Danes je zaradi zavarovanja, socialne varnosti in možnosti zaposlovanja stanje povsem drugačno.« Zaradi spremenjenih socialnih in gospodarskih razmer je v skupščinah danes redko treba voditi sezname starejših ljudi, ki bi bili potrebni pomoči. Vendar bi nam morale Pavlove besede Timoteju pomagati, da bomo vedeli naslednje: 1. Za probleme starejših mora skrbeti cela skupščina — posebej še starešine. 2. Pomoč starejšim bi morali organizirati pravilno. 3. Takšna pomoč je omejena le na tiste, ki jo potrebujejo.

Kako nadzorniki skrbijo za potrebe starejših

10. Kako lahko nadzorniki prevzamejo vodstvo v pomaganju starejšim ljudem?

¹⁰ Kako nadzorniki danes prevzemajo vodstvo v skrbi za starejše? Kdaj pa kdaj lahko potrebe starejših obravnavajo na svojih sestankih starešinstva. Če se pokaže, da je potrebna posebna pomoč, poskrbijo za njo. Morda sami ne morejo osebno pomagati, toda v skupščini je često veliko takih — vključno mladih ljudi — ki lahko pomagajo. Vendar bodo nadzorniki skrbno nadzorovali kako se tem ljudem pomaga, morda celo pooblastijo kakšnega brata, ki bo poslej skrbel za posamično pomoč potrebnim.

11. Kako se lahko nadzorniki seznanijo s potrebami starejših?

¹¹ Salomon svetuje: »Skrbno spoznavaj stanje drobnice.« (Pregovori 27:23, EI) Nadzorniki lahko tako sami obiščejo te starejše, da bi ugotovili, kako jim lahko ‘najboljše pomagajo v potrebi’. (Rimljanom 12:13) Neki potujoči nadzornik je takole pojasnil: »Marsikateri starejši človek je zelo samozavesten in nič ne koristi, če ga samo vprašamo, kaj potrebuje. Najbolje je ugotoviti kaj je potrebno, nato pa to opraviti.« Nekaj nadzornikov na Japonskem je ugotovilo, da ima osemdesetletna sestra rada, če so do nje pozorni. Poročali so: »Sedaj pazimo na to, da se dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, povežemo z njo, ali jo kdo obišče ali pa se ji telefonira.« (Primerjaj Matej 25:36.)

12. a) Kako lahko nadzorniki poskrbijo, da tudi starejšim skupščinski sestanki koristijo? b) Kako se lahko uporablja kasete, ki jih izdaja Skupnost?

¹² Nadzorniki bodo poskrbeli, da bodo tudi starejši imeli korist od skupščinskih sestankov. (Hebrejcem 10:24, 25) Ali je koga treba pripeljati? Ali kdo od starejših ne more ‘slišati in dojeti smisel’, ker ima težave s sluhom? (Matej 15:10) Morda bi bilo dobro, če bi takim priskrbeli slušalke. Drugod po svetu so skupščine poskrbele, da se sestanke prenaša po telefonu in tako lahko poslušajo tudi tisti, ki so doma. Drugim sestanke posnamejo na kasete — v veliko primerih so jim celo kupili kasetofone. Starešina iz Nemčije je dejal: »Obiskal sem več starejših, ki so samo sedeli pred televizorjem in gledali oddaje, za katere bi težko rekli da pospešujejo duhovnost.« Zakaj jih ne bi spodbudili, da namesto da gledajo televizijo, poslušajo kasete z kraljevskimi melodijami in biblijskimi knjigami, ki jih izdaja Skupnost?

13. Kako se lahko starejšim pomaga, da ostanejo dejavni oznanjevalci Kraljestva?

¹³ Nekateri starejši člani skupščine so postali neredni ali nedejavni oznanjevalci. Starost pa ni ovira, ki bi nekomu nujno preprečevala oznanjevanje »dobre vesti o Kraljestvu«. (Matej 24: 14) Nekateri bodo morda šli s teboj v službo, če jih seveda povabiš. Morda boš oživil njihovo ljubezen do oznanjevanja, če jim boš pripovedoval doživetja iz službe oznanjevanja. Če ne morejo hoditi po stopnicah, tedaj poskrbi, da boš delal z njimi po hišah, ki imajo dvigalo ali po nizkih hišah. Kakšen oznanjevalec lahko tudi povabi starejšega, da gre z njim na biblijski študij — ali pa uredi tako, da biblijski študij vodi pri njem doma.

14. in okvirček. a) Kaj lahko naredijo starešine, če ima starejši brat ali sestra denarne težave? b) Kako so v nekih skupščinah poskrbeli za potrebe starejših oznanjevalcev?

¹⁴ ‘Denar je zaščita.’ (Propovednik 7:12) Marsikateri starejši brat ali sestra je v finančni stiski in nima sorodnikov, ki bi hoteli pomagati. Toda v skupščini se najdejo posamezniki, ki običajno radi pomagajo, če se jih le spomni na to. (Jakob 2:15—17) Starešine lahko ugotovijo, kakšno socialno pomoč bi se dalo dobiti. V nekaterih deželah je takšno pomoč težko dobiti in v takih primerih ni druge možnosti, kot upoštevati vzor v Prvem Timoteju 5. poglavju in celotno skupščino organizirati, da pomaga. (Glej Organizirano služiti, 110. in 111. stran.)

Oznanjevalci v Nigeriji redno podpirajo 82-letnega splošnega pionirja in njegovo ženo z gmotnimi darili. Ko so oblasti odločile, da bodo porušili zgradbo, kjer sta stanovala, ju je skupščina povabila naj se preselita v prizidek pri Kraljevski dvorani, dokler ne bodo našli drugega stanovanja.

Neka skupščina v Braziliji je za starejši zakonski par najela negovalko. Istočasno pa je ena od sester čistila hišo, pripravljala jedi in skrbela za druge telesne potrebe.

15. a) Ali mora skupščina ustreči prav vsem željam? Pojasni. b) Kako je lahko nasvet iz Luke 11:34 primeren za tiste, ki postanejo preveč zahtevni?

¹⁵ Takšna pomoč je, kakor v prvem stoletju, namenjena takšnim, ki jo res potrebujejo. Nadzorniki niso dolžni ustreči objestnim in potratnim željam ali zadovoljevati nerazumne želje po pozornosti. Tudi starejši morajo imeti ‘preprosto oko’. (Luka 11:34)

Kako posamezniki skrbijo zase

16., 17. a) Zakaj je pomembno, da se, razen starešin, še drugi zanimajo za ostarele v skupščini? b) Kako bi lahko zelo zaposleni oznanjevalci ‘bolje izrabili čas’ glede starejših?

¹⁶ Pred nekaj časa je morala starejša sestra v bolnišnico. Diagnoza se je glasila: nezadostna, neprimerna prehrana. »Če bi se v skupščini več oznanjevalcev osebno zanimalo za njo,« je pisal starešina, »se to morda ne bi zgodilo.« Da, starešine niso edini, ki se morajo zanimati za ostarele. Pavel je rekel: »Saj smo udje med seboj.« (Efežanom 4:25, JP)

¹⁷ Nedvomno ste nekateri že obremenjeni z osebnimi dolžnostmi. Ampak, ‘glej tudi na druge’. (Filipljanom 2:4, JP) Ob dobri osebni organizaciji boste često lahko ‘dobro izrabili čas’. (Efežanom 5:16) Na primer, ali ne bi mogel po oznanjevanju obiskati kakšnega starejšega brata ali sestre? Predvsem ob koncu tedna so nekateri še bolj osamljeni. Tudi najstniki jih lahko obiskujejo in kaj postore zanje. Sestra, ki ji je tako pomagal mladenič, je molila: »Zahvaljujem se ti za mladega brata Janeza. Kako dober človek je to!«

18. a) Zakaj se je včasih težko pogovarjati s starejšim človekom? b) Kaj lahko naredimo, da bi bil obisk pri starejši osebi ali pogovor z njo v medsebojno spodbudo?

¹⁸ Ali v skupščini starejše samo bežno pozdraviš? Vzemimo, da se morda ni lahko pogovarjati z nekom, ki slabo sliši ali se težko izraža. Tudi niso vsi starejši ljudje vedri, ker slabšajoče zdravje zahteva svoj davek. Pa vendar: »Boljša je potrpežljivost.« (Propovednik 7:8, EI) Z malo truda boste ‘izmenjali spodbude’. (Rimljanom 1:12) Povej kakšen doživljaj iz službe oznanjevanja. Ali pa govori o gradivu iz Stražnega stolpa ali Prebudi se. Še bolje pa je — poslušati. (Primerjaj Job 32:7.) Starejši imajo veliko povedati. Če jim dovoliš govoriti. Tako je neki nadzornik priznal: »Obisk pri starejšem bratu mi je zelo dobro del.«

19. a) Za koga bi se morali še zanimati v naši skrbi za starejše? b) Kako lahko pomagamo družinam, ki skrbijo za ostarele starše?

¹⁹ Mar ne bi tvoje zanimanje za starejše moralo vključevati tudi družin, ki skrbijo zanje? Zakonski par, ki skrbi za ostarele starše, je povedal: »Namesto, da bi naju spodbudili, so postali nekateri v skupščini zelo kritični. Neka sestra je rekla: ‘Če ne bosta redna na sestankih, bosta duhovno zbolela!’ Toda ona ni hotela ničesar storiti, da bi nama pomagala in bi midva lahko šla večkrat na sestanek.« Tudi brezizrazne obljube vzamejo pogum, kot na primer takale: Če boš kdaj potreboval pomoč, mi povej. To često ne pomeni kaj več kot: »Pogrejte se in nasitite.« (Jakob 2:16) Koliko bolje je tvoje zanimanje pospremiti z deli! Zakonski par je povedal: »Prijatelji so čudoviti in pomagajo. Nekateri so po nekaj dni skrbeli za mater, da smo se mi lahko odpočili. Drugi jo jemljejo s seboj na biblijske študije. Res nas spodbuja, če se drugi zanimajo za njeno počutje.«

20., 21. Kaj lahko naredijo starejši, da bi olajšali delo tistim, ki jim pomagajo?

²⁰ V glavnem je za starejše ljudi dobro preskrbljeno. Kaj pa lahko stori starejša Priča sama, da bi se to delo veselo opravljalo in ne z zdihovanjem? (Primerjaj Hebrejcem 13:17.) Prispevaj k pripravam, ki jih naredijo starešine. Povej jim, da si hvaležen in da ceniš vse kar so iz ljubezni naredili; in ne bodi preveč zahteven ali prekritičen. Čeprav se starostnih težav in bolezni ne da skriti, vseeno poskusi biti veder in pozitiven. (Pregovori 15:13)

²¹ ‘Bratje so čudoviti. Ne vem, kaj bi brez njih’, so rekli že mnogi starejši. Toda glavna dolžnost skrbi za starejše je na njihovih otrocih. Kaj vse spada k temu in kako lahko v tem najbolje uspemo?

[Podčrtna opomba]

Se spomniš?

◻ Kaj so organizirali v prvem stoletju za starejše vdove?

◻ Kako lahko nadzorniki organizirajo oskrbo starejših ljudi v skupščini?

◻ Kako lahko posamezniki v skupščini skrbijo za starejše brate in sestre?

◻ Kaj lahko naredijo starejši, da bi olajšali delo tistim, ki jim pomagajo?’

[Okvir na strani 9]

Pomagati starejšim, kako se to da narediti

Neka skupščina v Braziliji je ugodno rešila problem oskrbe brata, ki stanuje blizu Kraljevske dvorane: skupina študija knjige, ki je določena za čiščenje dvorane, očisti tudi njegovo stanovanje.

Neka druga skupščina v tej deželi se je spomnila, kako bi omogočila bolnemu bratu, da bi sodeloval pri Teokratični službi usposabljanja. Za vsakokrat, ko je na vrsti za govor, določijo brata, da ga obišče skupaj z dvema ali tremi oznanjevalci. Kratek sestanek prično z molitvijo in (bolni) brat ima govor. Nato se mu da potreben nasvet. Kaj ni to velika spodbuda zanj!

Potujoči nadzorniki so dober zgled. Starejši brat v skupščini, ki je vezan na voziček, je bil često razdražljiv in so ga zato poredkoma obiskovali. Potujoči nadzornik je uredil tako, da mu je lahko doma pokazal diapozitive in seveda tudi govor. Starejšega brata je to kar je videl spravilo v solze. Nadzornik je dejal: »Zelo sem bil vesel, ko sem videl kako mala pozornost in ljubezen povzročita takšen uspeh.«

Nekaj starešin v Nigeriji je prišlo na pastirski obisk k ostarelemu bratu in videli so, da je zelo bolan. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Ugotovili so, da brat potrebuje obsežno zdravljenje, ki ga pa ne more plačati. Ko so skupščino seznanili s to težavo, so oznanjevalci zbrali dovolj denarja in poravnali stroške. Dva starešina sta se menjavala ter brata vozila v bolnišnico in nazaj, čeprav sta si morala zato vzeti prosto med delom. Zato pa sta radostno gledala kako se je bratu zdravje izboljševalo in je bil nato v pionirski službi vse do smrti po štirih letih.

Starejša sestra na Filipinih ni imela svojcev. Skupščina je poskrbela, da so jo negovali tri leta, kar je bila bolna. Priskrbeli so ji majhno stanovanje, ji prinašali vsak dan hrano in skrbeli, da je bila v čistem.

[Slika na strani 8]

Vsi lahko pomagamo starejšim v skupščini

[Podčrtna opomba]