»Mir vam bodi!«

»Jezus je stopil mednje in jim rekel: ‚Mir vam bodi!‘« JANEZ 20:19, JP

 1. Zakaj človekova prizadevanja za mir ne bodo imela uspeha?

VES svet leži v hudobnem«. (1. Janezov 5:19) Tako je bilo v Jezusovih dneh in tako je tudi danes, ko je iz ure v uro več nasilja, terorizma, vojn in sprijenosti. Ta Janezova navdihnjena trditev pa hkrati pomeni, da svet sam ne bo dosegel miru, čeprav se zanj trudijo papež, državniki in Združeni narodi. Zakaj ne? »‚Hudobni nimajo miru,‘ govori moj Bog.« (Izaija 57:21, EI)

 2. Kaj vse pomeni beseda »mir«, še posebej v hebrejščini in grščini?

² »Mir« pa ni le stanje brez vojne. Mir je tudi »stanje notranje duševne ali duhovne ubranosti, urejenosti« in »stanje brez notranje napetosti in vznemirjenja« torej brez sovražnih in nasilnih misli. Hebrejska beseda za mir (šalom) in grška (eirene) pa imata še širši pomen. Pomenita tudi srečo, kot na primer ob slovesu: »Pojdi v miru!« (1. Samuelova 1:17; 29:7; Luka 7:50; 8:48) Tako laže razumemo Jezusovo prijazno skrb za učence, ki jo je pokazal tudi v težkih urah pred smrtjo.

 3. Kako je Jezus po svojem vstajenju od mrtvih pokazal, da ga skrbi za srečo učencev in kakšen je bil učinek?

³ Jezus je umrl na petek 14. nisana leta 33 našega štetja. Na nedeljo 16. nisana je vstal od mrtvih. Kot zmeraj ga je tudi v tistem trenutku skrbelo za učence, zato jih je poiskal. In kje jih je našel? »Iz strahu pred Judi« so se zaklenili v neko sobo. Prav nič čudno ni, da so bili vznemirjeni in prestrašeni. Toda Jezus jim je rekel: »Mir vam bodi!« (Janez 20:19–21, 26, JP) Ko jih je kasneje okrepil s svetim duhom, so se počutili mnogo bolje. Smelo so se lotili svoje oznanjevalske naloge in še mnogim drugim pomagali do Božjega miru.

Božji mir danes

 4. Kako lahko Jehovino ljudstvo v teh hudih časih ohrani mir v svojih srcih in mislih?

⁴ Živimo v času konca, v »hudih časih«. (2. Timoteju 3:1) Čez svet jašejo jezdeci, opisani v knjigi Razodetje – to lahko sklepamo po vojnah, lakoti in smrtonosnih boleznih. (Razodetje 6:3–8) Ti hudi časi pa vplivajo tudi na Jehovino ljudstvo. Kako bi torej v srcu in mislih ohranil Božji mir? Tako, da se ne oddaljuješ od velikega vira tolažbe in miru. V prejšnjem članku smo videli, da je za to treba veliko moliti in prositi. Na ta način bo »mir, ki vsak razum presega, varoval naša srca in naše misli v Kristusu Jezusu«. (Filipljanom 4:6, 7, EI)

 5. Zakaj je bil Pavel prepričan, da »Božji mir« lahko varuje naša srca?

⁵ Apostol Pavel, ki je te besede zapisal, se je tudi sam velikokrat znašel v nevarnosti in v težavah. Zapirali in pretepali so ga Judje in Rimljani. Kamenjali so ga in ga pustili na pol mrtvega. V tistih dneh je bilo tudi vsako potovanje polno tveganj; Pavel je trikrat doživel brodolom, velikokrat pa je bil v nevarnosti tudi pred cestnimi roparji. Marsikatero noč ni spal, velikokrat ga je zeblo, bil je lačen in žejen. Poleg tega ga je vsak dan zaposlovala še »skrb za skupščine«. (2. Korinčanom 11:24–28, NS) Pavel je torej iz svojih bogatih izkušenj vedel, kako pomembno je imeti »Božji mir«, ki varuje srce.

 6. Zakaj je tako pomembno pridobiti in obdržati tesno in toplo vez z našim Stvarnikom?

⁶ »Božji mir« je nekakšna notranja spokojnost in vedrost, ki kaže na dober odnos z Bogom. To je za kristjane nadvse pomembno, še posebej takrat, kadar stojijo pred preizkušnjami in stiskami. Zakaj? No, vsi smo nepopolni; zato nas, ko nam grozijo težave, pretresi, nasprotovanje in ovire vseh vrst, hitro popade strah. Lahko se zgodi, da popustimo v svoji neoporečnosti. S tem lahko osramotimo Božje ime, to pa nas stane Jehovine milosti in na koncu tudi večnega življenja. Kako pomembno se je potemtakem truditi za »Božji mir«, ki nam pomaga z uspehom pogledati težavam v oči. Ta mir je zagotovo ‚dober dar in popolno darilo‘, ki nam ga daje naš nebeški Oče. (Jakob 1:17)

7., 8. a) Na čem temelji »Božji mir« in kako ,presega vsak razum‘? b) Kako lahko takšen mir dokažemo s primerom nekega afriškega brata?

⁷ Morda si že videl ljudi, ki jim nobena stvar ne omaje zaupanja in jih zlepa ne vrže iz tira. Vzrok za to je velikokrat njihova naravna zmožnost, družinski vpliv, imetje, izobrazba ali kaj podobnega. »Božji mir« je čisto nekaj drugega. Ne izvira iz ugodnih okoliščin niti iz človekovih zmožnosti niti iz njegove razsodnosti. Izvira od Boga in »vsak razum presega«. Tudi J. B. Phillips prevaja to besedilo: »Božji mir presega človekov razum«. Posvetni ljudje so velikokrat začudeni nad tem, kako se kristjan spoprime z resnimi problemi, telesnimi pomanjkljivostmi in celo s smrtjo.

⁸ Za zgled bi si lahko vzeli enega od Jehovinih prič, ki je vodil krščanski shod v neki afriški državi, kjer je katoliški cerkvi uspelo prepričati oblast, da so Jehovine priče teroristi. Nenadoma se je na shodu pojavil odred vojaške policije z nasajenimi bajoneti. Ženske in otroke so nagnali domov, moške pa so začeli pretepati. Brat o katerem govorimo, se spominja: »Za to, kako so ravnali z nami, kratko in malo ni besed. Poveljujoči oficir nam je kar naravnost rekel, da nas bodo potolkli do smrti. S palicami so me tako pretepli, da sem še tri mesece potem bljuval kri. Toda skrbelo me je za druge brate. V molitvi sem prosil Jehovo za njihovo življenje, za življenja njegovih ovc,« in vsi so preživeli. Kakšen zgled mirnosti v hudem preganjanju in ljubeznive skrbi za druge! Da, naš dobri nebeški Oče odgovarja na prošnje zvestih služabnikov in jim daje mir. Eden od presenečenih vojakov je potem rekel, da ta Bog, v katerega verujejo Jehovine priče, »že mora biti pravi«.

 9. Kakšen učinek ima lahko prebiranje Svetega pisma in premišljevanje o njem?

⁹ V teh težkih časih ima veliko kristjanov težave, zaradi katerih so prizadeti in prestrašeni. Za notranji mir je še najbolje prebirati Sveto pismo in o njem premišljati. Človeku to vlije moči in odločnosti, da lahko vztraja in ostane trden. »Božja beseda je namreč živa in silovita.« (Hebrejcem 4:12, JP)

10. Kako nam je lahko to, da se spomnimo odlomkov iz Svetega pisma, v blagoslov?

¹⁰ Kaj pa če nas nasprotovanje doleti, ko Svetega pisma nimamo pri roki? Kristjana lahko na primer nenadoma primejo in ga brez Svetega pisma vtaknejo v zapor. Takrat bo pravi blagoslov, če se bomo lahko na pamet spomnili besed iz Pisma Filipljanom 4:6, 7, Pregovorov 3:5, 6, 1. Petrovega pisma 5:6, 7 in 23. psalma. Ali ti ne bi bil zadovoljen, če bi se lahko spomnil teh besed in potem o njih premišljeval? To bi bilo potem tako, kot bi skozi mrke jetniške zidove s teboj govoril sam Jehova. Božja beseda zdravi ranjene duše, utrjuje oslabljena srca in na mesto strahu stavi mir. (Glej Psalm 119:165.) Zato si je pač treba ta svetopisemska besedila vsaditi v razum zdaj, ko imamo za to še priložnost.

11. Kako se je pri bratu iz Nizozemske pokazala potreba po duhovni hrani?

¹¹ Eden tistih, ki globoko cenijo Sveto pismo, je bil Arthur Winkler; še posebej se je to izkazalo med nacistično okupacijo Nizozemske, ko so kristjani morali delovati na skrivnem. Gestapo je iskal brata Winklerja. Ko so ga končno prijeli, so ga zaman skušali pripraviti h kompromisu. Zato so ga pretepli do nezavesti. Z izbitimi zobmi, zlomljeno čeljustjo in z odprtimi ranami po celem telesu so ga vrgli v temno celico. Toda njegov stražar je bil še kar sočuten in prijazen. Brat Winkler je prosil Jehovo za vodstvo in pomoč. Čutil je tudi velikansko željo po duhovni hrani in je zato prosil stražarja za pomoč. Kasneje so se odprla vrata in v celico je priletelo Sveto pismo. »Kako vesel sem bil,« se spominja brat Winkler, »da sem lahko vsak dan užival blažilne besede resnice. ... Čutil sem, da mi duhovna moč raste.«

Božji mir te bo varoval

12. Zakaj je še posebej treba čuvati srce in misli?

¹² Jehova obljublja, da bo njegov mir ‚varoval naša srca in naše misli‘. (Filipljanom 4:7) To je nadvse pomembno! Iz srca pridejo nagibi in čustva. V teh poslednjih dneh nam srce zlahka prevzameta strah in zaskrbljenost, srce nas tudi lahko navede, da storimo kaj napačnega. Splošni življenjski vzorec razpada iz dneva v dan. Zato moramo biti stalno na preži. Potrebujemo močno srce, potrebujemo pa tudi »misli«, ki jih krepi in vodi Bog po svoji Besedi in skupščini.

13. Kakšno korist lahko imamo od tega, da varujemo svoje misli?

¹³ Po W. E. Vineu pomeni grška beseda noema (prevedena z »misli«) tudi »namen« in »sredstvo«. (An Expository Dictionary of New Testament Words) Zato Božji mir lahko ojača naše krščanske namene in nas varuje pred tem, da bi kakorkoli oslabeli v svojih mislih ali jih spremenili brez pravega vzroka. Malodušje ali težave nas zato zlepa ne bodo vrgle s tira. Če se bomo na primer namenili, da bomo služili Jehovi s kakšnim posebnim delom, morda kot polnočasni pionirji ali kot oznanjevalci na področjih, kjer je oznanjevalcev malo, potem nam bo »Božji mir« pomagal, da bomo te svoje namene tudi uresničili. (Primerjaj Luka 1:3; Apostolska dela 15:36; 19:21; Rimljanom 15:22–24, 28; 1. Tesaloničanom 2:1, 18.) Svoje misli bomo okrepili tako, da bomo dovolj časa posvetili preučevanju Božje besede in krščanskemu druženju. Na ta način bomo svoje misli in srce hranili s čistimi in izgradilnimi stvarmi. Ali torej lahko posvetimo zadosti časa Božjim navdihnjenim besedam? Ali bi se morali še več ukvarjati z njimi?

14. Kateri navdihnjeni nasvet naj bi upoštevali in zakaj?

¹⁴ Zdaj torej vidimo, da moramo vpreči srce in razum, če hočemo pridobiti »Božji mir« in imeti kaj od njega. O tem govori tudi tale Božji nasvet: »Moj sin, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim govorom! Naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih sredi svojega srca! Ker življenje so njim, ki jih najdejo, in zdravje za vse njih telo. Z vso skrbjo čuvaj svoje srce, iz njega izvira življenje!« (Pregovori 4:20–23, EI)

15. Kakšno vlogo ima pri tem, da mi ohranjamo »Božji mir«, Jezus?

¹⁵ »Božji mir«, ki izvira iz tesne in iskrene povezanosti z Jehovo, varuje naša srca in naše misli »v Kristusu Jezusu«. (Filipljanom 4:7) Kakšno vlogo ima pri tem Jezus? Pavel nam razloži: »Milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa! On je daroval sam sebe za naše grehe, da bi nas iztrgal iz sedanjega pokvarjenega sveta, kakor je hotel naš Bog in Oče.« (Galačanom 1:3,4, JP) Jezus je iz ljubezni dal svoje življenje za našo odkupnino. (Matej 20:28) Zato nas šele »v Kristusu Jezusu« Jehova sprejme za svoje predane služabnike in šele tako lahko užijemo Božji mir, ki nas varuje.

Kakšne nevarnosti pretijo Božjemu miru

16. Kaj nam je svetoval Pavel, da bi lažje ohranili »Božji mir«?

¹⁶ Ko smo pridobili Božji mir in uživamo v njem, moramo poskrbeti, da ga ne izgubimo. Kristjan lahko zaradi marsičesa izgubi svoj mir. Med najpogostejšimi in gotovo najnevarnejšimi dejavniki so mladostne želje. Pavel je v svojem Drugem pismu Timoteju, ki je bil takrat že v svojih tridesetih, zapisal tudi tale nasvet: »Beži pred mladostnimi poželenji, prizadevaj si za pravičnost, vero, ljubezen in za mir s tistimi, ki iz čistega srca kličejo Gospoda.« (2. Timoteju 2:22, JP)

17. Kaj se velikokrat zgodi s spolnostjo, z darom, ki nam ga je dal Jehova?

¹⁷ Ta poželenja so tudi spolne narave, spolnost pa ima svoje mesto šele v zakonu, med zakoncema. Vso zgodovino pa so ljudje spolno živeli pred zakonom in tudi izven njega, čeprav naš modri Stvarnik ne odobrava ne eno ne drugo. (Hebrejcem 13:4; 1. Mojzesova 34:1–3) Nevarnost, da bi se vdali nemoralni spolnosti, grozi danes vsem kristjanom, starejšim in mlajšim. V poslednjih dneh tega razuzdanega sveta je spolnost za marsikoga samo zadovoljevanje telesne strasti, običajno z navadami moške in ženske homoseksualnosti. (Rimljanom 1:24–27)

18. Zakaj nekateri še nimajo utrjenih src in kam jih to lahko pripelje?

¹⁸ Ker živimo v takšnem svetu, je še posebej pomembno, da si utrdimo svoja srca s predanostjo Bogu. Nekateri so sicer sprejeli oznanilo o Kraljestvu, verujejo v osnovne svetopisemske nauke in prihajajo redno na sestanke Jehovinega ljudstva, ne razvijejo pa globljega cenjenja Jehove, njegove Besede in njegove svetovne bratovščine. Njihova srca še niso zares utrjena. Zlahka podležejo »mladostnim poželenjem«. Nekaj se jih resda upre skušnjavi, da bi zagrešili nečistost ali prešuštvo, začnejo pa se, kot je svaril že Pavel, bolj ‚navduševati za naslade kakor za Boga‘. (2. Timoteju 3:4) Veliko časa porabijo za televizijo, romane ali razbrzdano glasbo, mnogo manj pa za samostojno preučevanje, krščanske shode in delo za Kraljestvo. To jih pripelje do duhovnega poneumljanja in na koncu do resnega greha.

19. Kaj moramo narediti, da bi nas ne odneslo proč?

¹⁹ Takšni so kot čoln brez sidra in se s tokom pomikajo proti nesreči. Kaj bi morali narediti? Pavel svetuje: »Zato moramo zelo resno vzeti, kar smo slišali, da ne bi zgrešili pristana.« (Hebrejcem 2:1, JP) Tisti, ki so v nevarnosti, bi torej morali »zelo resno vzeti« preučevanje Božje besede, pripravljanje na sestanke in oznanjevanje resnice o Kraljestvu. Najlaže je seveda pomisliti: ‚Meni ta nevarnost ne grozi, zato je nasvet sicer dober, ampak zame ne velja.‘ Pametneje bi bilo, če bi resno premislili, kaj vse bi se še dalo narediti, da bi očistili svoje srce, svoje najgloblje misli in želje in si »prizadevali za pravičnost, vero, ljubezen in mir s tistimi, ki iz čistega srca kličejo Gospoda«. (2. Timoteju 2:22, JP) Predvsem pa bi morali prositi Boga za vodstvo in podporo njegovega duha.

20. Kaj bi moral narediti vsakdo, ki zagreši kaj velikega?

²⁰ Če kdo zagreši kaj velikega, pa to prikrije, zagotovo izgubi Jehovino priznanje in »Božji mir«, ki ga je morda že imel. Izgubi pa tudi svoj notranji mir. (Glej 2. Samuelovo 24:10; Matej 6:22, 23.) Zdaj lahko vidiš, kako nujno je, da človek svoj greh prizna pred Jehovo in pred prijaznimi starešinami, ki mu lahko ponudijo duhovno zdravilo. (Izaija 1:18, 19; 32:1, 2; Jakob 5:14, 15) Kdor izgubi ravnotežje na spolzki stezi v greh, pa potem poišče pomoč pri zrelih bratih, ga vest ne bo več mučila in tudi Božjega miru ne bo izgubil.

21. Kakšne razloge imamo danes za globoko hvaležnost Jehovi in kaj bi se morali odločiti?

²¹ Velika prednost je v današnjih dneh biti eden izmed Jehovinih prič! Vse okrog nas se ta satanski svet podira in se spreminja v klavnico. Toda to bo kmalu minilo. Veliko ljudi »omrtveva od strahu in pričakovanju tega, kar ima priti čez ves svet«. Mi pa lahko dvignemo svoje glave, ker vemo, da se približuje naša odrešitev. (Luka 21:25–28) Pokažimo, da smo hvaležni Jehovi za »mir, ki presega vsak razum« in zato naredimo vse, kar le moremo, da bi zvesto služili »Bogu miru«. (Rimljanom 15:33; 1. Korinčanom 15:58)

Ponovimo

◻ Kako nam danes pomaga »Božji mir« in kako ta presega vsak razum?

◻ Zaradi česa vsega si lahko pridobimo notranji mir?

◻ Katere zahrbtne nevarnosti grozijo kristjanom in kam jih to lahko pripelje?

◻ Kaj bi moral narediti kristjan, če zagreši kaj velikega?

[Okvir na strani 27]

Spoznala je, da je res

Med Drugo svetovno vojno so nacisti poslali moža Else Abt v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, ker je ta oznanjeval vest o Božjem kraljestvu. Potem so maja 1942 prišli k njej gestapovci, ji vzeli hčerkico, njo pa odpeljali na prisilno delo v različna taborišča. Elsa sama pripoveduje takole:

»V letih, kar sem jih prebila v nemških koncentraciiskih taboriščih, sem spoznala nekaj res veličastnega. Spoznala sem namreč, kako zelo ti Jehovin duh lahko pomaga, ko si v veliki preskušnji! Preden so prišli pome, sem brala pismo neke sestre, ki je pisala, da v uri velike preskušnje Jehovin duh povzroči, da si pomirjen. Mislila sem si, da pač malce pretirava. Ko pa sem se sama znašla v preskušnjah, sem spoznala, da je imela prav. Res je tako. Če človek tega ni skusil, si težko predstavlja. Ampak jaz sem to skusila. Jehova res pomaga«.

[Slika na strani 25]

Pavel je iz izkušenj vedel, da Božji mir lahko varuje naša srca

[Slika na strani 27]

Ali ti tok odnaša duhovnost?