Peklenski ogenj — plamti ali ugaša

PROTESTANTSKI pridigar Jonathan Edwards je v 18. stoletju rad strašil prebivalce kolonialne Amerike s svojimi živimi orisi pekla. Nekoč je pripovedoval, da Bog grešnike guga nad plamenom kakor odurne pajke. Grajal je svojo cerkveno občino: »O grešniki, visite na nitki sredi goreče Božje jeze, in ta nitka se lahko vsak čas osmodi in pretrga.«

Kmalu po znameniti Edwardsovi pridigi je začel peklenski ogenj ugašati.a D. P. Walker je v knjigi The Decline of Hell opazil, da »so v četrtem desetletju 18. stoletja javno nasprotovali nauku o večnem mučenju prekletih«. V 19. stoletju je podoba pekla bledela in sredi 20. stoletja se o Edwardsovi predstavi pekla (ognjenem morju, v katerem se žrtve večno mučijo v hudih telesnih in duševnih mukah) niso niti pogovarjali več. Novinar Jeffery Sheler je dejal: »Strašna podoba pekla je pod vplivom modernega intelektualizma, grozot Hirošime in holokavstva močno zbledela.«

Veliko pridigarjev je izgubilo veselje pridigati o ognju in žveplu. Grobe pridige o strašnem peklu so izginile s prižnic tradicionalnih krščanskih cerkva. Večini teologov je postal pekel preveč staromoden za resno izobrazbo. Pred nekaj leti je cerkveni zgodovinar iskal gradivo za fakultetno predavanje o peklu. Pregledal je kazala več učenih revij, pa ni našel niti enega naslova o peklu. Newsweek je takole zapisal njegov sklep: »Pekel je izginil. Nihče ni tega niti opazil.«

Vrnitev pekla

Izginil? Pravzaprav ne. Zanimivo je, da je v zadnjih letih nauk o peklu marsikje spet oživel. Ankete so pokazale, da je v Ameriki število tistih, ki verjamejo v pekel, naraslo s 53 odstotkov leta 1981 na 60 odstotkov v letu 1990. Po vsem svetu so se razmahnila evangelijska gibanja, ki pridigajo o peklu; vrnitev pekla v krščansko zavest je torej globalni pojav.

Ali je oživitev pekla zaznati le v cerkvenih klopeh ali tudi na prižnicah? Konzervativna struja krščanske duhovščine ni nikoli nehala učiti zamisli o peklenskem ognju, o kateri je pred 250 leti pridigal Jonathan Edwards. Leta 1991 je U.S.News & World Report opazil: »Celo v nekaterih liberalnih tradicionalnih veroizpovedih teologi resneje razmišljajo o peklu kakor v preteklih desetletjih.« Res, peklenski ogenj je bil veliko časa odrinjen nauk, zdaj pa je spet pomembna sestavina vere po vsem svetu. Ali pa je obdržal ognjene značilnosti?

Pojavljajo se vprašanja

Teolog W. F. Wolbrecht ne dvomi: »Pekel je pekel in nobena človeška želja ali mišljenje ne more zmanjšati večnega prekletstva.« Mnogi obiskovalci cerkva niso tako prepričani. Ne dvomijo sicer o obstoju pekla, vseeno pa se jim zastavljajo vprašanja o njegovi naravi. Tudi nek teolog je priznal: »Zame je pekel nesporna resničnost, jasno izpričana v Bibliji, toda njegova natančna narava je problematična.« Vse več današnjih teologov in laikov ne muči vprašanje, ali pekel obstaja, temveč kaj je pekel.

Kako bi vi odgovorili? Kaj veste o peklu? Zakaj iskreni kristjani težko sprejemajo ta nauk?

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 2]

Naslovnica: Doréjeva ilustracija Gonja in pobeg iz Dantejeve Božanske komedije

[Navedba vira slike na strani 3]

Z Doréjeve ilustracije Hudički in Vergil iz Dantejeve Božanske komedije