Pastirji in ovce v teokraciji

»GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš, on nas bo rešil.« (IZAIJA 33:22)

1. Zakaj lahko rečemo, da so bili kristjani prvega stoletja teokracija in da so to tudi danes?

TEOKRACIJA je bogovladje. To pomeni sprejeti Jehovovo oblast ter slediti njegovim smernicam in navodilom tako pri velikih kakor pri majhnih odločitvah. Občina prvega stoletja je bila pristna teokracija. Kristjani so tedaj lahko pošteno rekli: »GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš.« (Izaija 33:22) Podobno je današnja organizacija Boga Jehova prava teokracija z maziljenim preostankom kot jedrom.

Kako se kaže današnja teokracija?

2. Kateri je eden od načinov podrejanja Jehovovih prič Jehovovi vladi?

² Zakaj lahko rečemo, da je Jehovova zemeljska organizacija teokracija? Zato ker se ti, ki ji pripadajo, zares podrejajo Jehovovi vladi. Pustijo se voditi Jezusu Kristusu, osebi, ki jo je Jehova ustoličil kot Kralja. V času konca je na primer Jezus od Velikega teokrata dobil jasno zapoved: »Spusti srp svoj in žanji, kajti prišla je žetve ura, ker prezrela je žetev zemlje.« (Razodetje 14:15) Jezus se je poslušno lotil zemeljske žetve. Kristjani pri tem velikem delu podpirajo svojega Kralja, ko goreče oznanjujejo dobro vest in narejajo učence (Matevž 28:19; Marko 13:10; Apostolska dela 1:8). S tem pa so tudi sodelavci Jehova, Velikega teokrata (1. Korinčanom 3:9).

3. Kako se kristjani podrejajo teokraciji v pogledu morale?

³ Kristjani se tudi v vedenju podrejajo Božji vladi. Jezus je rekel: »Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.« (Janez 3:21) Danes smo lahko priča neskončnim razpravam o moralnih merilih. Takšna prerekanja nimajo med kristjani kaj iskati. Za nemoralno imajo vse, kar Jehova pravi, da je nemoralno, in tega se izogibajo kakor kuge! Skrbijo tudi za družino, ubogajo starše in so poslušni višjim oblastem (Efežanom 5:3-5, 22-33; 6:1-4; 1. Timoteju 5:8; Titu 3:1). Ravnajo torej teokratično, skladno z Bogom.

4. Kakšno napačno stališče so pokazali Adam, Eva in Savel ter kako se kristjani v tem kažejo drugačne?

⁴ Adam in Eva sta izgubila raj, ker sta hotela po svoje odločati o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Jezus pa je hotel ravno nasprotno. Rekel je: »Ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« Kristjani iščejo isto. (Janez 5:30; Lukež 22:42; Rimljanom 12:2; Hebrejcem 10:7) Savel, prvi izraelski kralj, je Jehova sicer ubogal, toda le delno. Zato je bil zavrnjen. Samuel mu je rekel: »Pokorščina je boljša nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov.« (1. Samuelova 15:22) Ali je teokratično, če se ravnamo po Jehovovi volji do določene mere, morda tako, da redno oznanjujemo in se udeležujemo shodov, potem pa se popackamo v moralnem ali kakšnem drugem pogledu? Seveda ni! Prizadevamo si ,iz srca spolnjevati božjo voljo‘ (Efežanom 6:6; 1. Petrov 4:1, 2). Za razliko od Savla se popolnoma podrejamo Jehovovi vladi.

Sodobna teokracija

5., 6. Kako se Jehova obrača človeštvu danes in kaj prinaša sodelovanje v teh pripravah?

⁵ V preteklosti je Jehova vladal in razodeval resnice po posameznikih, kakor so preroki, kralji in apostoli. Danes pa ni več tako; navdihnjenih prerokov ali apostolov ni več. Zato pa bo, kot je rekel Jezus, obstajal ,zvesti in preudarni suženj‘, skupina zvestih sledilcev, ki ga bo Jezus med svojo kraljevsko navzočnostjo razpoznal in ga postavil nad vsem svojim premoženjem (Matevž 24:45-47; Izaija 43:10). Leta 1919 je bil ta suženj razpoznan kot ostanek maziljenih kristjanov. Od tedaj je po predstavniškem upravnem organu Jehovovih prič središče teokracije na zemlji. Predstavniki upravnega organa po svetu so podružnični odbori, potujoči nadzorniki in občinski starešine.

⁶ Sodelovanje s teokratično organizacijo je bistven del podrejanja teokraciji. Takšno sodelovanje prispeva k enotnosti in redu svetovne ,bratovščine‘ (1. Petrov 2:17). To pa ugaja tudi Jehovu, ki »ni Bog nereda, ampak miru« (1. Korinčanom 14:33).

Starešine in teokracija

7. Zakaj lahko rečemo, da so krščanski starešine postavljeni teokratično?

⁷ Vsi postavljeni starešine, neglede na to, kakšne naloge opravljajo, izpolnjujejo biblijske zahteve za nadzorniško oziroma starešinsko službo (1. Timoteju 3:1-7; Titu 1:5-9). Nadaljnje Pavlove besede efeškim starešinam veljajo za vse starešine: »Pazite nase in na vso čredo, kateri vas je Sveti Duh postavil za oskrbnike [nadzornike, NW], da bi pasli božjo Cerkev.« (Apostolska dela 20:28, EI) Starešine so torej postavljeni po svetem duhu, ki prihaja od Boga Jehova (Janez 14:26). Gre za teokratično postavitev. Poleg tega tudi pasejo Božjo čredo. Čreda pripada Jehovu, ne starešinam. To je teokracija.

8. Katere so splošne odgovornosti današnjih starešin?

⁸ Pavel je v svojem pismu Efežanom orisal splošne starešinske odgovornosti, rekoč: »On je dal nekatere za apostole, nekatere za preroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike, v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega.« (Efežanom 4:11, 12) Apostoli in preroki so prešli hkrati z detinstvom »telesa Kristusovega« (primerjaj 1. Korinčanom 13:8). Toda starešine še vedno vneto evangelizirajo, pastirjujejo in poučujejo (2. Timoteju 4:2; Titu 1:9).

9. Kakšne priprave s strani starešin so potrebne, da bi občini lahko predstavljali Božjo voljo?

⁹ Ker je teokracija bogovladje, so učinkoviti starešine temeljito seznanjeni z Božjo voljo. Jozua je moral vsak dan brati postavo. Tudi starešine morajo redno preučevati Sveto pismo in v njem iskati vodstvo ter biti temeljito seznanjeni z biblijsko literaturo, ki jo izdaja zvesti in preudarni suženj (2. Timoteju 3:14, 15). Sem spadata tudi reviji Stražni stolp in Prebudite se! ter drugi tisk, ki kaže, kako se biblijska načela prilegajo danim razmeram.a Za starešina je torej pomembno, da pozna in spoštuje navodila, objavljena v literaturi družbe Watch Tower, vendar pa mora tudi natančno vedeti, za katera biblijska načela pri tem gre. Le tako bo lahko biblijska navodila uporabljal z razumevanjem in sočutjem. (Primerjaj Miha 6:8)

Služiti s krščanskim duhom

10. Kakšnih napačnih mnenj bi se morali varovati starešine in kako?

¹⁰ Okoli leta 55 n. št. je apostol Pavel napisal svoje prvo pismo korintski občini. Ena od težav, s katerimi se je ubadal, je imela opraviti z določenimi možmi, ki so hoteli biti v občini pomembni. Pavel je pisal: »Že ste nasičeni, že ste obogateli, brez nas ste zakraljevali; in želim, da bi bili res zakraljevali, da bi mogli tudi mi z vami kraljevati!« (1. Korinčanom 4:8) Vsi kristjani prvega stoletja n. št. so upali, da bodo z Jezusom vladali kot nebeški kralji in duhovniki (Razodetje 20:4, 6). Očitno pa so nekateri v Korintu pozabili, da v krščanski teokraciji na zemlji ni kraljev. Krščanski pastirji se ne vedejo kakor kralji tega sveta, temveč negujejo ponižnost, lastnost, ki ugaja Jehovu (Psalm 138:6; Lukež 22:25-27).

11. a) Navedi nekaj izjemnih zgledov ponižnosti? b) Kakšno gledišče o sebi bi morali imeti starešine in tudi vsi drugi kristjani?

¹¹ Ali je ponižnost slabost? Nikakor! Jehova sam je opisan kot ponižen (Psalm 18:35). Izraelski kralji so vodili vojske v boj in vladali narodu pod Jehovom. Vsak pa je moral biti previden, ,da se ne bi povzdignilo njegovo srce nad brate svoje‘ (5. Mojzesova 17:20). Obujeni Jezus je nebeški Kralj. Ko pa je bil na zemlji, je svojim učencem umil noge. Kakšna ponižnost! Z naslednjimi besedami pa je apostolom dal vedeti, naj bodo tudi oni tako ponižni: »Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.« (Janez 13:14; Filipljanom 2:5-8) Vsa slava in hvala pripadata Jehovu, ne pa človeku (Razodetje 4:11). Vsi kristjani, naj bodo starešine ali ne, bi morali o sebi misliti v luči Jezusovih besed: »Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.« (Lukež 17:10) Vsako drugačno mnenje je neteokratično.

12. Zakaj je ljubezen bistvena lastnost, ki bi jo morali negovati krščanski starešine?

¹² Krščanski starešine poleg ponižnosti negujejo tudi ljubezen. Apostol Janez je opozoril na važnost ljubezni, ko je rekel: »Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, ker Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Ne imeti ljubezni je neteokratično. Takšni ne poznajo Jehova. Biblija o Božjem sinu pravi: »Ker je [Jezus] ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.« (Janez 13:1) Ko je Jezus govoril 11 možem, ki naj bi bili del upravnega organa v krščanski občini, je rekel: »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Janez 15:12) Ljubezen je razpoznavni znak pravega krščanstva. Privlači ljudi potrtih src, žalujoče in tiste, ki so v duhovnem jetništvu in hlepijo po svobodi (Izaija 61:1, 2; Janez 13:35). Starešine morajo v njej biti zgledni.

13. Kako lahko starešina v vsakršnih razmerah pripomore k dobremu, ne glede na to, kako težki so lahko danes problemi?

¹³ Danes se starešine pogosto prosi, naj pomagajo pri reševanju kompleksnih problemov. Zakonske težave so lahko globoko ukoreninjene in trdovratne. Mladi imajo težave, ki jih odrasli morda težko razumejo. Čustvene stiske pogosto ni tako lahko doumeti. Starešina, ki se s tem srečuje, morda ne ve natančno, kaj storiti. Toda lahko je prepričan, da bo tudi v najtežjih primerih pripomogel k dobremu, če se bo v molitvah opiral na Jehovovo modrost, če bo kopal po Bibliji in izdajah, ki jih objavlja zvesti in preudarni suženj ter če bo z ovcami ravnal ponižno in ljubeče.

14., 15. Kako prejeta pisma kažejo, da je Jehova svoje ljudstvo blagoslovil z mnogimi dobrimi starešinami?

¹⁴ Jehova je bogato blagoslovil svojo organizacijo z ,ljudmi darovi‘ (Efežanom 4:8, NW). Družba Watch Tower kdaj pa kdaj prejme pisma, ki ogrejejo srce in pričajo o ljubezni ponižnih starešin, ki sočutno pasejo Božjo čredo. Neki občinski starešina je na primer pisal: »Ne spominjam se, da bi kateri obisk okrajnega nadzornika bolj vplival name ali da bi se o njem še zdaj govorilo v občini. Okrajni nadzornik mi je pomagal uvideti, kako pomembno je biti pozitiven pri ukvarjanju z brati s poudarkom na pohvali.«

¹⁵ Neka sestra, ki je morala odpotovati na zdravljenje v oddaljeno kliniko, piše: »Kako pomirjujoč je bil obisk starešine prvi večer v bolnišnici, ko sem bila tako daleč od doma in me je bilo pomalem strah! On in drugi bratje so mi naklonili veliko časa. Celo ljudje iz sveta, ki so vedeli, kaj preživljam, so menili, da nikakor ne bi preživela brez tolažbe, skrbi ter molitev teh ljubečih in predanih bratov.« Neka druga sestra pa piše: »Da še danes živim, se imam zahvaliti starešinstvu, ki me je potrpežljivo usmerjalo, ko sem se prebijala skozi hudo depresijo. . . . Neki brat in njegova žena nista vedela, kaj naj mi rečeta. . . . Najbolj od vsega pa me je ganilo to, da sta ljubeče skrbela zame, čeprav nista povsem vedela, kaj preživljam.«

16. Kakšen opomin je Peter namenil starešinam?

¹⁶ Mnogi starešine se držijo opomina apostola Petra: »Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček ampak radovoljno; tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da ste zgledi čredi.« (1. Petrov 5:1-3) Kakšen blagoslov so takšni teokratični starešine!

Ovce v teokraciji

17. Naštej nekatere lastnosti, ki bi jih morali negovati vsi člani občine?

¹⁷ Teokracijo pa ne sestavljajo samo starešine. Če morajo biti teokratični pastirji, velja isto tudi za ovce. Kako? Torej načela, ki vodijo pastirje, morajo voditi tudi ovce. Vsi kristjani in ne samo starešine morajo biti ponižni, če želijo prejeti Jehovov blagoslov (Jakob 4:6). Vsi moramo gojiti ljubezen, sicer bo naša žrtev Jehovu zaman (1. Korinčanom 13:1-3). Pa tudi vsi mi, ne samo starešine, bi se morali ,napolniti s spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni‘ (Kološanom 1:9).

18. a) Zakaj samo površinsko poznavanje resnice ni dovolj? b) Kako se lahko vsi mi napolnimo s točnim spoznanjem?

¹⁸ Mladi, enako pa tudi starejši, se neprestano srečujejo s težkimi odločitvami, da bi ostali zvesti kljub temu, da živijo v Satanovem svetu. Svetne težnje v oblačenju, glasbi, filmih in literaturi so lahko za koga izziv njegovi duhovnosti. Površinsko poznavanje resnice ni dovolj, da bi obdržali ravnotežje. Če hočemo ostati zvestovdani, se moramo napolniti s točnim spoznanjem. Potrebujemo razpoznavnost in modrost, ki jo lahko da le Božja beseda (Pregovori 2:1-5, NW). To pomeni dobre navade preučevanja, premišljevanje o naučenem in uporaba tega (Psalm 1:1-3; Razodetje 1:3). Pavel je pisal vsem kristjanom in ne le starešinam, ko je rekel: »Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.« (Hebrejcem 5:14)

Pastirji in ovce delujejo skupaj

19., 20. Kakšna spodbuda je namenjena vsem, da bi sodelovali s starešinami, in zakaj?

¹⁹ Končno pa je treba tudi reči, da resnično teokratičen duh kažejo tisti, ki sodelujejo s starešinami. Pavel je pisal Timoteju: »Starejšine, ki so dobri predstojniki, naj štejejo za dvojne časti vredne, zlasti nje, ki se trudijo v besedi in poučevanju.« (1. Timoteju 5:17; 1. Petrov 5:5, 6) Starešinstvo je čudovita prednost. Toda večina starešin je družinskih mož z vsakodnevnim posvetnim delom ter ženo in otroci, za katere morajo skrbeti. Čeprav služijo z veseljem, pa jim bo ta služba lažja in hvaležnejša, če jih bo občina v tem podpirala ter ne bo prekritična ali prezahtevna (Hebrejcem 13:17).

²⁰ Apostol Pavel je rekel: »Spominjajte se vodnikov svojih, ki so vam oznanjali besedo Božjo; ozirajoč se v izhod njih življenja, posnemajte njih vero.« (Hebrejcem 13:7) Ne, Pavel ni spodbujal bratov, naj sledijo starešinam (1. Korinčanom 1:12). Slediti človeku ni teokratično. Gotovo pa je modro posnemati preizkušeno vero teokratičnega starešina, ki je dejaven v evangelizacijskem delu, reden na shodih ter z občino ravna ponižno in ljubeče.

Dokaz vere

21. Kako kristjani kažejo močno vero, podobno Mojzesovi?

²¹ Obstoj teokratične organizacije v tem najbolj sprevrženem času človeške zgodovine zares priča o moči Velikega teokrata (Izaija 2:2-5). Priča tudi o veri skoraj petih milijonov mož, žena in otrok, ki kljub boju s problemi vsakodnevnega življenja ne pozabljajo, da je Jehova njihov Vladar. Kot je bil zvesti Mojzes »stanoviten . . . , kakor da bi videl Nevidnega«, podobno močno vero imajo današnji kristjani (Hebrejcem 11:27). Imajo prednost, da živijo v teokraciji, za kar se dnevno zahvaljujejo Jehovu (Psalm 100:4, 5). Ko okušajo Jehovovo rešilno moč, srečni razglašajo: »GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš, on nas bo rešil.« (Izaija 33:22)

[Podčrtne opombe]

Kaj pokaže Biblija?

◻ Kako se kristjani podrejajo teokraciji?

◻ Kako je teokracija organizirana danes?

◻ Kako bi se morali starešine pripravljati na izpolnjevanje svojih odgovornosti?

◻ Katere krščanske lastnosti morajo starešine nujno gojiti in kazati?

◻ Kakšen odnos bi moral vladati med ovcami in pastirji v teokraciji?

[Slika na strani 16]

Adam in Eva sta izgubila raj, ker sta hotela po svoje odločati o dobrem in slabem

[Slika na strani 18]

Starešina bo vedno pripomogel k dobremu, če bo z ovcami ravnal ponižno in ljubeče