Božji služabniki — organizirano in srečno ljudstvo
»Blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD« (PSALM 144:15).
1., 2. a) Zakaj ima Jehova pravico postavljati merila svojim služabnikom? b) Kateri Jehovovi lastnosti bi še zlasti morali posnemati?
JEHOVA je Vesoljni suveren, vsemogočni Bog, Stvarnik (1. Mojzesova 1:1; Psalm 100:3). Kot takšen po pravici za svoje služabnike postavlja merila vedenja, vedoč, kaj je za njih najboljše (Psalm 143:8). On je tudi njihov Glavni zgled, katerega lastnosti je treba posnemati. »Bodite [. . .] posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni« (Efežanom 5:1).
2 Boga naj bi posnemali tudi v lastnosti, ki ima opraviti z organiziranostjo. On »ni Bog nereda« (1. Korinčanom 14:33). Če skrbno opazujemo Božje stvarstvo, smo prisiljeni sklepati, da je On najbolj organizirana Osebnost v vesolju. Je pa še ena lastnost, za katero Bog želi, da bi ga njegovi služabniki v njej posnemali, in to je sreča, saj je on »srečen Bog« (1. Timoteju 1:11, NW). Njegova organizacijska sposobnost je torej uravnotežena s srečo. Nobena od njiju ne stopa v ospredje na škodo druge.
3. Kako zvezdnato nebo govori o Božji zmožnosti organiziranja?
3 Vse, kar je Jehova naredil, od največjega do najmanjšega, dokazuje, da je Bog organiziranosti. Poglejmo na primer vidno vesolje. Vsebuje na tisoče milijard zvezd. In te niso posejane kar vsevprek. Astrofizik George Greenstein opaža, da obstaja »vzorec organizacije zvezd«. Organizirane so v skupine, ki se imenujejo galaksije. Nekatere galaksije vsebujejo na stotine milijard zvezd. Galaksij pa naj bi po ocenah bilo na milijarde! Tudi galaksije so organizirane. Številne med njimi (od nekaj do več tisoč) so zbrane v kopice galaksij. Kopice galaksij pa naj bi bile menda organizirane celo v večje enote, ki jim pravimo nadkopice. (Psalm 19:1; Izaija 40:25, 26)
4., 5. Naštejte nekaj zgledov organizacije med živimi stvarmi na zemlji.
4 Sijajno organiziranost Božjega stvarjenja je videti vsepovsod, ne le v vidnih nebesih, ampak tudi na zemlji z miriadami živih stvari. O vsem tem je Paul Davies, profesor fizike, pisal, da so opazovalci »navdani s spoštovanjem« zaradi »veličastne in zamotane organizacije snovnega vesolja.« (Psalm 104:24)
5 Poglejmo nekaj zgledov »zamotane organizacije«, ki jo najdemo v živih stvareh. Nevrokirurg Joseph Evans je o človekovih možganih in hrbtenjači rekel: »Resničnosti velikega reda se skorajda ne da doumeti.« O mikroskopsko majhni živi celici je bakteriolog H. J. Shaughnessy izjavil: »Kompleksnost in čudovita urejenost mikrobiološkega sveta je sestavljena tako izjemno, da je videti, kakor da gre za del po božje določenega sistema.« Molekularni biolog Michael Denton pa je o genetskem zapisu (DNA) v celici dejal: »Tako učinkovit je, da bi lahko vse informacije [. . .], potrebne za nadrobno določitev oblike vseh vrst organizmov, ki so kdaj živeli na tem planetu, [. . .] zbrali v čajni žlički in še vedno bi ostalo prostora za vse podatke iz vseh knjig, ki so bile kdajkoli napisane« (glejte Psalm 139:16).
6., 7. Kakšna organizacija se kaže med duhovnimi stvarjenji in kako izražajo cenjenje do Njega tisti, ki jih je naredil?
6 Jehova ne organizira samo svoja materialna stvarjenja, temveč tudi duhovna stvarjenja v nebesih. Daniel 7:10 nas obvešča, da je število angelov, ki ,stojijo pred Jehovom, deset tisočkrat deset tisoč‘ (EI). Navzočnost sto milijonov močnih duhovnih stvarjenj in vsako ima delo, določeno samo zanj! Vznemirljivo je pomisliti na potrebno veščino za organiziranje tako ogromnega števila. Povsem ustrezno je, kar pravi Biblija: »Slavite GOSPODA, angeli njegovi, vi junaki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, poslušajoč glas njegove besede! Slavite GOSPODA, vse [angelske] vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo!« (Psalm 103:20, 21; Razodetje 5:11).
7 Kako veličastno organizirana in učinkovita so Stvarnikova dela! Nič čudnega ni, da mogočna duhovna stvarjenja v nebeškem prostranstvu strahospoštljivo in pokorno objavljajo: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno« (Razodetje 4:11).
8. Kateri zgledi kažejo, da Jehova organizira svoje služabnike na zemlji?
8 Jehova organizira tudi svoje služabnike na zemlji. Ko je v Noetovih dneh leta 2370 pr. n. š. poslal Potop, so kot družinska organizacija Povodenj preživeli Noe in še sedem ljudi. V Eksodusu 1513 pr. n. š. je Jehova iz egiptovskega suženjstva odvedel svoje večmilijonsko ljudstvo in mu dal nadroben zbir zakonov, da bi organiziral njihove vsakodnevne zadeve in čaščenje. Kasneje pa, v Obljubljeni deželi, jih je bilo na deset tisoče organiziranih za posebno službo pri templju (1. letopisov 23:4, 5). V prvem stoletju so bile krščanske občine organizirane pod božanskim vodstvom: »On je dal nekatere za apostole, nekatere za proroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike, v pripravo svetih, za delo službe« (Efežanom 4:11, 12).
Organizirani tudi novodobni služabniki
9., 10. Kako je Jehova organiziral svoje ljudstvo v našem času?
9 Podobno je Jehova organiziral tudi svoje novodobne služabnike, da lahko učinkovito opravljajo njegovo delo za naš čas — oznanjevanje dobre vesti o njegovem Kraljestvu, preden bo povzročil konec sedanje brezbožne stvarnosti (Matevž 24:14). Poglejmo, kaj je zajeto v to svetovno delo in kako pomembna je dobra organizacija. Na milijone mož, žena in otrok se usposablja, da bi o biblijskih resnicah poučevali druge. V podporo temu usposabljanju je natisnjena velikanska količina Biblij in na njej temelječih izdaj. Tako sedaj že vsaka izdaja Stražnega stolpa dosega več kot 16-milijonsko naklado v 118 jezikih in Prebudite se! okrog 13-milijonsko naklado v 73 jezikih. Skoraj vse izdaje so tiskane simultano, tako da praktično vsi Jehovovi služabniki dobijo iste informacije ob istem času.
10 Poleg tega je po svetu organiziranih več kot 73.000 občin Jehovovih prič, da bi se redno shajali k biblijskemu poučevanju (Hebrejcem 10:24, 25). Potem je tu še vsako leto na tisoče večjih zborovanj, kot so okrajni zbori in območni kongresi. Po celem svetu poteka obsežna gradnja novih ali izboljšava starih kraljestvenih dvoran, zbornih dvoran, betelskih domov in objektov za tiskanje biblijske literature. Tu so šole za nadaljevalno usposabljanje biblijskih učiteljev, kot sta Watchtowerjeva biblijska šola Gilead za misijonarje in Šola za pionirje, ki delujeta v državah celega sveta.
11. Kakšne bodo koristi v prihodnosti, če se dobre organizacije učimo sedaj?
11 Kako dobro je Jehova organiziral svoje ljudstvo na zemlji, da bi ob podpori njegovih angelov, ki jih zanje pošilja v službo, ,izpolnilo svojo službo‘ (2. Timoteju 4:5; Hebrejcem 1:13, 14; Razodetje 14:6)! S tem, ko sedaj Bog svoje služabnike poučuje o dobri organizaciji, pa izpolnjuje še nekaj. Njegovi služabniki tako postajajo dobro pripravljeni, da bodo, ko bodo preživeli konec te stvarnosti, že organizirani, da začnejo življenje v novem svetu. Potem bodo organizirano in pod Jehovovim vodstvom začeli graditi svetovni Raj. Dobro bodo tudi pripravljeni poučevati milijarde ljudi, ki bodo vstali od mrtvih, o Božjih podrobnih zahtevah za življenje. (Izaija 11:9; 54:13; Dejanja apostolov 24:15; Razodetje 20:12, 13)
Organizirani, pa vendar srečni
12., 13. Zakaj lahko rečemo, da Jehova želi, da bi bilo njegovo ljudstvo srečno?
12 Čeprav je Jehova sijajen delavec in izreden organizator, pa ni hladen, tog ali mehaničen. Nasprotno, zelo topla, srečna Osebnost je, ki ji ni vseeno, kako je z našo srečo. »On skrbi za vas,« izjavlja 1. Petrov list 5:7. Njegovo skrb in željo, da bi bili njegovi služabniki srečni, lahko vidimo v tem, kar je naredil za ljudi. Ko je na primer Bog ustvaril popolnega moža in ženo, ju je postavil v raj veselja (1. Mojzesova 1:26-31; 2:8, 9). Dal jima je vse, kar sta potrebovala, da bi bila kar najbolj srečna. Toda vse to sta izgubila zaradi upora. Izid njunega greha je, da smo mi podedovali nepopolnost in smrt (Rimljanom 3:23; 5:12).
13 Čeprav smo ljudje sedaj nepopolni, smo še vedno lahko srečni v tem, kar je Bog naredil. Veliko je stvari, ki razveseljujejo—veličastne gore; čudovita jezera, reke, morja in plaže; barvito, dehteče cvetje in drugo rastje v neskončni raznolikosti; obilica okusne hrane; prekrasni sončni zahodi, ki se jih nikoli ne naveličamo; zvezdnato nebo, v katerega se ponoči z veseljem oziramo; živalsko stvarjenje s svojo bogato pestrostjo in privlačni mladiči s svojimi igrivimi burkami; navdihujoča glasba; zanimivo in koristno delo; dobri prijatelji. Jasno je, da je Ta, ki je poskrbel za vse te stvari, srečen in da uživa v osrečevanju drugih.
14. Kakšno uravnoteženost pričakuje od nas Jehova, ko ga posnemamo?
14 Zgolj organizirana učinkovitost torej ni to, kar Jehova želi. On želi, da bi bili njegovi služabniki tudi srečni, tako kakor je srečen sam. Noče, da bi bili fanatični organizatorji na škodo svoje sreče. Božji služabniki morajo uravnovesiti organizacijske sposobnosti s srečo, tako kot to dela on, saj kjer je njegov močni sveti duh, tam je veselje. In res, List Galatom 5:22 pokaže, da je drugi sad Božjega svetega duha, ki deluje na njegovo ljudstvo, »radost«.
Iz ljubezni se poraja sreča
15. Zakaj je ljubezen za našo srečo tako pomembna?
15 Zelo zanimivo je opaziti, da Biblija pravi: »Bog je ljubezen« (1. Janezov 4:8, 16). Nikoli ne pravi: »Bog je organizacija.« Ljubezen je glavna Božja lastnost in Božji služabniki bi jo morali posnemati. To je tudi razlog, zakaj je »ljubezen« prvi od sadov Božjega duha, ki jih našteva List Galatom 5:22, za njo pa »radost«. Iz ljubezni se poraja radost. Ko v ravnanju z drugimi posnemamo Jehovovo ljubezen, to porodi srečo, saj so ljubeči ljudje tudi srečni.
16. Kako je Jezus pokazal pomembnost ljubezni?
16 Pomembnost posnemanja božje ljubezni je poudarjena v Jezusovih naukih. Rekel je: »Kakor me je naučil Oče moj, to govorim« (Janez 8:28). O čem je bil Jezus še zlasti poučen, o čemer je dalje poučeval druge? To, da sta dve največji zapovedi ljubiti Boga in bližnjega (Matevž 22:36-39). Jezus je dal zgled takšne ljubezni. Dejal je: »Ljubim Očeta,« kar je dokazal z izpolnjevanjem Božje volje do smrti. Do ljudi pa je pokazal ljubezen tako, da je zanje umrl. Apostol Pavel je kristjanom v Efezu povedal: ,Kristus nas je ljubil in je daroval sam sebe za nas‘. (Janez 14:31; Efežanom 5:2) Tako je Jezus svojim sledilcem zapovedal: »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Janez 15:12, 13).
17. Kako je Pavel pokazal, da je nujno drugim izkazati ljubezen?
17 Pavel je izrazil, kako bistvena je ta božja ljubezen, ko je rekel: »Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale. In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem. In ko bi porazdal v živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi. [. . .] Ostane [pa] vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen« (1. Korinčanom 13:1-3, 13).
18. Kaj lahko pričakujemo od Jehova, kar dodaja k naši sreči?
18 Kadar posnemamo Jehovovo ljubezen, lahko računamo na to, da nam bo Jehova izkazoval ljubezen, celo kadar delamo napake, saj je »usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi« (2. Mojzesova 34:6, EI). Če se zares kesamo, kadar delamo napake, se Bog tega ne bo spominjal, temveč nam bo ljubeče odpustil (Psalm 103:1-3). Da, »bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen« (Jakob 5:11). To prispeva k naši sreči, če se tega zavedamo.
Relativna sreča sedaj
19., 20. a) Zakaj popolna sreča danes ni mogoča? b) Kako Biblija pokaže, da imamo lahko v tem času relativno srečo?
19 Toda ali je možno biti srečen danes, glede na to, da živimo v zadnjih dnevih tega s kriminalom prežetega, nasilnega, nemoralnega sveta pod Satanom, kjer nas pestita bolezen in smrt? Sedaj seveda ne moremo pričakovati takšne stopnje sreče, kakršna bo v Božjem novem svetu, kakršno napoveduje njegova Beseda: »Glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo, in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel. Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam« (Izaija 65:17, 18).
20 Božji služabniki imajo sedaj lahko le relativno srečo, ki jo prinašata poznavanje Božje volje in točno spoznanje o čudovitih blagoslovih, ki bodo kmalu prišli v Božjem rajskem novem svetu (Janez 17:3; Razodetje 21:4). Zato Biblija tudi lahko pravi: »GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe,« »blagor mu, kdorkoli se boji GOSPODA, kdor hodi po potih njegovih,« »blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo« (Psalm 84:12; 128:1; Matevž 5:5). Torej kljub sedanjim težkim okoliščinam, s katerimi se moramo boriti, smo lahko kar precej srečni. Celo kadar se nam dogaja kaj slabega, se ne razžalostimo kakor tisti, ki ne poznajo Jehova in ki nimajo upanja na večno življenje (1. Tesaloničanom 4:13).
21. Kako prispeva k sreči Jehovovih služabnikov to, da se razdajajo?
21 Jehovovim služabnikom priteka veselje tudi zato, ker svoj čas, energijo in sredstva namenjajo temu, da o biblijskih resnicah poučujejo druge, zlasti ljudi, »ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami,« ki se godijo v Satanovem svetu (Ezekiel 9:4). Biblija pravi: »Blagor mu, kdor se sočutno ozira na siromaka: ob dnevu nesreče ga otme GOSPOD. GOSPOD ga bo zaslanjal in ga ohranil življenju, da ga bodo blagrovali na zemlji« (Psalm 41:1, 2). Kakor je rekel Jezus, »večja sreča je dajati kakor prejemati« (Dejanja apostolov 20:35, EI).
22. a) Kakšno nasprotje glede sreče obstaja med Božjimi služabniki in tistimi, ki ne služijo Bogu? b) Zaradi katerega posebnega razloga bi morali pričakovati, da bomo srečni?
22 Čeprav Božji služabniki v našem času ne morejo pričakovati vrhunske sreče, pa si lahko pridobijo srečo, ki je tisti, ki ne služijo Bogu, ne uživajo. Jehova izjavlja: »Glej, hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti« (Izaija 65:14). Ti, ki služijo Bogu, pa imajo sedaj še čisto poseben razlog za veselje — imajo sveti duh, »katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu« (Dejanja apostolov 5:32). In ne pozabite, kjer je Božji duh, tam je veselje (Galatom 5:22).
23. Kaj bomo pregledali v naslednjem preučevanju?
23 V današnji organizaciji Božjih služabnikov imajo pomembno vlogo starešine, ki v občinah prevzemajo vodstvo ter tako prispevajo k sreči Jehovovega ljudstva (Titu 1:5). Kako naj bi oni gledali na svoje odgovornosti in na svoj odnos do duhovnih bratov in sester? O tem bo govoril naš naslednji članek.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako stvarstvo pričuje o tem, da je Jehova organiziran?
◻ Kako je Jehova organiziral svoje služabnike v preteklosti in sedanjosti?
◻ Kakšno uravnoteženost od nas želi Jehova?
◻ Kako pomembna je za našo srečo ljubezen?
◻ Kakšno srečo lahko pričakujemo v našem času?
[Navedba vira slike na strani 10]
Zgoraj: Z dovoljenjem ROE/Anglo-Australian Observatory, fotografije David Malin