,Bog nas je tako ljubil‘
»Če nas je Bog tako ljubil, dolžni smo tudi mi ljubiti se med seboj.« (1. JANEZOV 4:11)
1. Zakaj se bo 23. marca po sončnem zahodu na milijone ljudi po svetu zbralo v kraljestvenih dvoranah in drugih zbirnih mestih?
V NEDELJO, 23. marca 1997, se bo po sončnem zahodu po vsem svetu v kraljestvenih dvoranah in na drugih zbirnih mestih Jehovovih prič nedvomno zbralo več kot 13,000.000 ljudi. Zakaj? Ker jim je segel v srce največji izraz Božje ljubezni do človeštva. Jezus Kristus je usmeril pozornost na ta veličastni dokaz Božje ljubezni, ko je rekel: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16)
2. Kaj bi se bilo koristno vprašati glede tega, kako se odzivamo na Božjo ljubezen?
2 Ob tem, ko premišljujemo o tej ljubezni, ki jo je pokazal Bog, bi se bilo dobro vprašati: ,Ali zares cenim, kar je storil Bog? Ali to z življenjem tudi dokazujem?‘
»Bog je ljubezen«
3. a) Zakaj ni za Boga nič nenavadnega, da kaže ljubezen? b) Kako se v Božjih stvarjenjskih delih kažeta moč in modrost?
3 Dejstvo, da Bog kaže ljubezen, ni samo po sebi nič nenavadnega, saj »Bog je ljubezen«. (1. Janezov 4:8) Ljubezen je njegova prevladujoča značilnost. Ko je zemljo pripravljal ljudem za prebivanje, je z dviganjem gora ter zbiranjem vode v jezera in oceane na presenetljiv način pokazal moč. (1. Mojzesova 1:9, 10) Ko je pognal v tek kroženje vode in kisika, ko je zasnoval številne mikroorganizme in raznotero rastlinstvo, da bi spreminjalo zemeljske kemične elemente v obliko, ki bi jo ljudje lahko presnovili in se s tem preživljali, ko nam je biološko uro naravnal tako, da se ujema z dolžino dni in mesecev tukaj na Zemlji, je dokazal veliko modrost. (Psalm 104:24; Jeremija 10:12) Vendar pa fizično stvarstvo še izraziteje dokazuje Božjo ljubezen.
4. Kakšen dokaz Božje ljubezni bi morali vsi mi videti v fizičnem stvarstvu in ga tudi ceniti?
4 O Božji ljubezni nam govori okus, ko zagrizemo v sočen in zrel sadež, ki očitno ni bil narejen samo zato, da bi nas nasitil, temveč da bi nam bil tudi v slast. Z očmi vidimo očiten dokaz te ljubezni v osupljivih sončnih zahodih, v z zvezdami posutem nebu v jasni noči, v različno oblikovanem in živobarvnem cvetju, norčijah mladih živali ter prisrčnem nasmehu prijateljev. Zavemo se je, ko z nosom zaduhamo prijeten vonj pomladanskih cvetlic. Z ušesi jo zaznamo, ko poslušamo bučanje slapu, ptičje petje in glasove svojih dragih. Občutimo jo, ko nas ljubljena oseba toplo objame. Določene živali so sicer sposobne videti, slišati oziroma vonjati stvari, ki jih ljudje ne moremo. Vendar pa je človeštvo, ki je narejeno po Božji podobi, sposobno občutiti Božjo ljubezen na način, kot je ne more nobena žival. (1. Mojzesova 1:27)
5. Kako je Jehova Adamu in Evi dokazal, da ju močno ljubi?
5 Bog Jehova je prva človeka, Adama in Evo, ob ustvaritvi obdal z dokazi svoje ljubezni. Uredil je namreč vrt, raj, in v njem nasadil vsakovrstno drevje. Vanj je napeljal reko, da ga je napajala, ter ga napolnil z očarljivimi živalmi. Vse to je dal Adamu in Evi v prebivanje. (1. Mojzesova 2:8–10, 19) Z njima je ravnal kot s svojima otrokoma, kot članoma svoje vesoljne družine. (Lukež 3:38) Ker jima je nebeški Oče priskrbel Eden le kot vzorec, jima je dal zadovoljivo nalogo, namreč da naj raj razširita po vsej zemeljski obli. Tako naj bi celotno zemljo napolnila s svojim potomstvom. (1. Mojzesova 1:28)
6. a) Kaj menite o uporu Adama in Eve vi? b) S čim bi lahko nakazali, da smo se iz dogodkov v Edenu tudi kaj naučili in da nam to spoznanje koristi?
6 Kaj kmalu pa sta se Adam in Eva srečala s preskusom poslušnosti, preskusom zvestovdanosti. Toda niti eden niti drugi ni dokazal, da ceni izkazano mu ljubezen. Kar sta naredila, je bilo nezaslišano. Bilo je neopravičljivo! Zaradi tega sta izgubila odnos z Bogom, ki ju je poleg tega tudi izključil iz svoje družine in izgnal iz Edena. In mi danes še vedno čutimo posledice njunega greha. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:1–6, 16–19, 24; Rimljanom 5:12) Pa smo se iz tega tudi kaj naučili? Kako se namreč mi odzivamo na Božjo ljubezen? Ali z vsakodnevnimi odločitvami dokazujemo, da cenimo Njegovo ljubezen? (1. Janezov 5:3)
7. Kako je Jehova kljub temu, kar sta naredila Adam in Eva, njunim potomcem dokazal, da jih ljubi?
7 Vendar Bogu niti skrajno pomanjkanje cenjenja naših prvih človeških staršev do vsega, kar je naredil zanju, ni zadušilo ljubezni. Iz sočutja do še nerojenih ljudi – tudi do nas danes – je Adamu in Evi dovolil, da sta si ustvarila družino, še preden sta umrla. (1. Mojzesova 5:1–5; Matevž 5:44, 45) Če tega ne bi dovolil, se ne bi rodil nihče od nas. Poleg tega je Jehova vsem Adamovim verujočim potomcem s postopnim razodevanjem svoje volje priskrbel temelj za upanje. (1. Mojzesova 3:15; 22:18; Izaija 9:6, 7) K tej pripravi je spadalo sredstvo, po katerem bi si lahko ljudje iz vseh narodov ponovno pridobili, kar je Adam zapravil, namreč popolno življenje kot priznani člani Božje vesoljne družine. To je storil tako, da je priskrbel odkupnino.
Zakaj odkupnina
8. Zakaj Bog ni mogel enostavno odločiti, da morata Adam in Eva zaradi upora umreti, njunim poslušnim potomcem pa to ne bi bilo treba?
8 Ali je bilo odkupno ceno res nujno plačati v obliki človeškega življenja? Mar ne bi mogel Bog enostavno odločiti, da morata Adam in Eva zaradi upora sicer umreti, njuni potomci, ki bi ubogali Boga, pa bi lahko živeli večno? S kratkovidnega človeškega vidika bi se to lahko zdelo razumno. Vendar Jehova »ljubi pravičnost in pravico«. (Psalm 33:5, Jože Krašovec) Adam in Eva sta namreč imela otroke šele po tem, ko sta zagrešila, zato se nobeden od otrok ni rodil popoln. (Psalm 51:5) Vsi so podedovali greh, kazen za greh pa je smrt. In če se Jehova za to ne bi zmenil, kakšen zgled bi s tem dal članom svoje vesoljne družine? Lastnih pravičnih meril enostavno ni mogel prezreti. Spoštoval je to, kar je zahtevala pravica. Zato mu ni mogel nikoli nihče upravičeno očitati, kako se je lotil reševanja s tem povezanih spornih vprašanj. (Rimljanom 3:21–23)
9. Kakšna odkupnina je bila potrebna glede na božansko merilo za pravico?
9 Kako je bilo potem mogoče priskrbeti primeren temelj za rešitev tistih Adamovih potomcev, ki bi dokazali, da ljubeče ubogajo Jehova? Če bi umrl žrtvene smrti popoln človek, bi, glede na pravico, vrednost tega popolnega življenja lahko pokrila grehe vseh, ki bi v veri sprejeli odkupnino. Ker je torej zaradi greha enega človeka, Adama, postala grešna celotna človeška družina, bi lahko prelita kri drugega popolnega človeka, ki bi po vrednosti ustrezal prvemu, uravnovesila tehtnico pravice. (1. Timoteju 2:5, 6) Toda kje najti takšnega človeka?
Kako velika je bila cena?
10. Zakaj Adamovi potomci niso bili sposobni priskrbeti potrebne odkupnine?
10 Nihče od potomcev grešnega Adama ni mogel priskrbeti tega, kar je bilo potrebno, da bi se odkupilo življenjske obete, ki jih je Adam zapravil. »Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), da bi živel za večno, ne moral videti jame.« (Psalm 49:7–9) Vendar Jehova človeštva ni pustil v takem brezizhodnem položaju, temveč je sam milostno priskrbel to sredstvo.
11. Kako je Jehova priskrbel popolno človeško življenje, ki je bilo potrebno za ustrezno odkupnino?
11 Jehova ni poslal na zemljo kakega angela, ki bi se samo pretvarjal, da je umrl, s tem ko bi žrtvoval učlovečeno telo, sam pa bi še vedno živel kot duh. Ne, s čudežem, ki si ga je lahko zamislil samo Bog, Stvarnik, je življenjsko silo in osebnostni vzorec nebeškega sina prenesel v telo ženske, Marije, hčerke Helija iz Judovega rodu. Bog je z dejavno silo, svetim duhom, varoval razvijanje otroka v materinem telesu in ta se je rodil kot popoln človek. (Lukež 1:35; 1. Petrov 2:22) On je torej imel v rokah ceno, ki je bila potrebna za odkupnino, katera bi povsem ustrezala zahtevam božanske pravice. (Hebrejcem 10:5)
12. a) V kakšnem smislu je Jezus Božji ,edinorojeni Sin‘? b) Kako je Bog s tem, da ga je poslal v odkupnino, poudaril svojo ljubezen do nas?
12 In komu od miriad nebeških sinov je Jehova zaupal to nalogo? Tistemu, ki je v Svetem pismu opisan kot njegov ,edinorojeni Sin‘. (1. Janezov 4:9) S tem izrazom ni opisano to, kar je postal, ko se je rodil kot človek, temveč to, kar je bil prej v nebesih. Je namreč edini, ki ga je Jehova ustvaril neposredno, brez sodelovanja kogar koli drugega. On je Prvorojenec vse stvaritve. On je tisti, po katerem je Bog ustvaril vsa druga bitja. Resda so angeli Božji sinovi, tako kot je bil tudi Adam Božji sin. Toda Jezus je opisan kot tisti, ki ima »slavo kakor Edinorojenega od Očeta«. Zanj je rečeno, da biva »v naročju Očetovem«. (Janez 1:14, 18) Z Očetom je v tesnem, zaupnem in prisrčnem odnosu. Poleg tega ljubi človeštvo tako kot njegov Oče. V Pregovorih 8:30, 31 beremo, kaj čuti Oče do Sina in kaj Sin do človeštva: »[Bila sem] veselje njegovo [Jehovovo] vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas, [. . .] in veselje mi je bilo [Jezusu, Jehovovemu delovodju, poosebljeni modrosti] bivati [in moje veselje je, EI] pri otrocih človeških.« In prav tega nadvse cenjenega Sina je Bog poslal na zemljo v odkupnino. Kako pomembna je zato Jezusova izjava: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega.« (Janez 3:16)
13., 14. Kaj naj bi nam biblijsko poročilo o Abrahamovem poskusu, da bi žrtvoval Izaka, pomagalo doumeti glede tega, kar je naredil Jehova? (1. Janezov 4:10)
13 Da bi nam Bog vsaj nekoliko pomagal doumeti pomen tega, je veliko časa pred Jezusovim prihodom na zemljo, natančneje pred kakimi 3890 leti, Abrahamu naročil: »Vzemi sedaj sina svojega, edinca svojega, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morijo, ter daruj mi ga tam v žgalno daritev vrhu ene onih gor, ki ti jo bom povedal.« (1. Mojzesova 22:1, 2) V veri je Abraham ubogal. Pa se sedaj postavite v njegovo kožo. Kaj če bi to bil vaš sin, vaš edini sin, ki ga zelo ljubite? Kakšni občutki bi vas spreletavali, ko bi cepili drva za žgalno daritev, ko bi več dni potovali v Morijo in položili sina na oltar?
14 Zakaj ima sočuten roditelj takšne občutke? V Prvi Mojzesovi knjigi 1:27 beremo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi. A so naši občutki ljubezni in sočutja še vedno zelo meglen odsev Jehovove lastne ljubezni in sočutja. Bog je v Abrahamovem primeru ukrepal, tako da slednji Izaka ni zares žrtvoval. (1. Mojzesova 22:12, 13; Hebrejcem 11:17–19) V svojem primeru pa ni posegel vmes, četudi je to ogromno stalo tako njega samega kot tudi Sina. Kar se je zgodilo, se ni zgodilo, ker bi se Bog kakor koli obvezal, ampak je bil to izraz izredne nezaslužene dobrotljivosti. Ali jo povsem cenimo? (Hebrejcem 2:9)
Kaj omogoča
15. Kako vpliva odkupnina na življenja celo v tej stvarnosti?
15 Ta ljubeča Božja priprava močno vpliva na življenje vseh tistih, ki jo sprejmejo v veri. Ti so bili prej zaradi greha Bogu odtujeni. Bili so, kot pravi njegova Beseda, ,sovražni, ko so jim misli tičale v hudobnih delih‘. (Kološanom 1:21–23, EI) Potem pa so se ,spravili z Bogom s smrtjo njegovega Sina‘. (Rimljanom 5:8–10) Spremenili so namreč svoje življenje in sprejeli odpuščanje, ki ga Bog omogoča vsem tistim, ki verujejo v Kristusovo žrtev, zato so dobili čisto vest. (Hebrejcem 9:14; 1. Petrov 3:21)
16. Kako je blagoslovljena mala čreda, ker veruje v odkupnino?
16 Jehova je omejenemu številu teh, mali čredi, naklonil nezasluženo dobrotljivost. Pridružili se bodo namreč njegovemu Sinu v nebeškem Kraljestvu, s ciljem, da izpolnijo Božji prvotni namen z zemljo. (Lukež 12:32) Ti so bili vzeti »iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda, [. . .] [da bi bili] našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike, in kraljevali bodo na zemlji [nad zemljo, NW]«. (Razodetje 5:9, 10) Tem je apostol Pavel pisal: »Prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče! Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji. Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi.« (Rimljanom 8:15–17) Bog jim s tem, ko jih sprejme za svoje sinove, pokloni dragocen odnos, ki ga je Adam izgubil. Vendar tem sinovom nakloni še dodatne prednosti nebeške službe, česar pa Adam ni imel nikoli. Nič čudnega, da je apostol Janez rekel: »Poglejte, koliko ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo otroci Božji.« (1. Janezov 3:1) Takim Bog ne izkazuje le načelne ljubezni (agápe), temveč tudi milosrčnost (philía), ki je značilnost vezi med pravimi prijatelji. (Janez 16:27)
17. a) Kakšno priložnost imajo vsi, ki verujejo v odkupnino? b) Kaj bo ,svoboda poveličanih božjih otrok‘ pomenila zanje?
17 Jehova pa daje tudi drugim priložnost, da si pridobijo dragoceni odnos, ki ga je Adam izgubil, namreč vsem, ki verujejo v Božjo velikodušno pripravo za življenje po Jezusu Kristusu. Apostol Pavel je to pojasnil: »Zakaj stvarstvo [človeško stvarstvo, ki izhaja od Adama] nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov [to pomeni, da čakajo na čas, ko bo povsem očitno, da Božji sinovi, ki so tudi Kristusovi sodediči v nebeškem Kraljestvu, dejansko ukrepajo v korist človeštva]. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo minljivosti [rodili so se grešni, obetala se jim je smrt in nikakor se niso mogli osvoboditi], in sicer ne po svoji volji, ampak po volji njega, ki ga je podvrgel, a vendar v upanju [ki ga je dal Bog]: da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok.« (Rimljanom 8:19–21, EI) Kaj bo pomenila ta svoboda? To, da bodo osvobojeni izpod sužnjevanja grehu in smrti. Imeli bodo popoln razum in telo, raj za prebivanje in večno življenje, v katerem bodo uživali v svoji popolnosti in izražali cenjenje Jehovu, edinemu pravemu Bogu. In s čim je vse to mogoče doseči? Po odkupni žrtvi Božjega edinorojenega Sina.
18. Kaj bomo delali 23. marca po sončnem zahodu in zakaj?
18 Jezus je 14. nisana leta 33 n. š. v gornji izbi v Jeruzalemu vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt. Vsakoletno spominjanje na to žrtev je postal pomemben dogodek v življenju vseh pravih kristjanov. Sam Jezus je zapovedal: »To delajte v moj spomin!« (Lukež 22:19) V letu 1997 bomo imeli spominsko slovesnost 23. marca po sončnem zahodu (takrat se namreč začne 14. nisan). In tega dne ne bi moglo biti nič pomembnejše, kakor to, da smo ob tej priložnosti navzoči.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako je Bog človeštvu dokazal, da ga močno ljubi?
◻ Zakaj je bilo za odkup Adamovega potomstva potrebno popolno človeško življenje?
◻ Za kakšno velikansko ceno je Jehova priskrbel odkupnino?
◻ Kaj je mogoče doseči zaradi odkupnine?
[Slika na strani 10]
Bog je dal svojega edinorojenega Sina