Vredni Božjega kraljestva

»To je dokaz Božjega pravičnega sojenja, ki bo privedlo do tega, da boste šteti za vredne Božjega kraljestva.« (2. TES. 1:5)

1., 2. Kaj se je Bog namenil storiti v zvezi s sojenjem in koga je postavil za sodnika?

BILO je okoli leta 50 n. št. in apostol Pavel je bil v Atenah. Vznemirjen zaradi malikovanja, ki je bilo tam razširjeno, je ljudem mojstrsko pričeval. Svoj govor je sklenil z odločnimi besedami, s katerimi je zagotovo zbudil pozornost svojih poganskih poslušalcev. Rekel je: »Bog [. . .] zdaj človeštvu naroča, naj se povsod vsi pokesajo. Določil je namreč dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil, in je vsem ljudem to tudi zajamčil s tem, da ga je obudil od mrtvih.« (Apd. 17:30, 31)

² Kako streznjujoče je premišljevati o dejstvu, da je Bog določil dan, ko bo sodil človeštvo! To bo storil po nekom, ki ga Pavel v svojem govoru v Atenah sicer ni omenil, vendar vemo, da je pri tem mislil na obujenega Jezusa Kristusa. Njegova sodba bo za ljudi pomenila bodisi življenje bodisi smrt.

 3. Zakaj je Jehova sklenil z Abrahamom zavezo in kdo ima pomembno vlogo pri tem, da bo zaveza dosegla svoj namen?

³ Ta sodni dan bo trajal 1000 let. Jezus bo v Jehovovem imenu kot kralj Božjega kraljestva predsedoval sojenju, vendar ne bo sodil sam. Jehova izmed človeštva izbira ljudi, ki bodo med tem tisoč let dolgim dnevom vladali in sodili skupaj z Jezusom. (Primerjaj Luka 22:29, 30.) Za ta sodni dan je položil temelj že pred skoraj 4000 leti, ko je s svojim zvestim služabnikom Abrahamom sklenil zavezo. (Beri 1. Mojzesova 22:17, 18.) Ta zaveza je očitno pričela veljati leta 1943 pr. n. št. Abraham takrat seveda ni mogel povsem doumeti, kaj vse bo ta zaveza pomenila za človeštvo. Toda danes lahko vidimo, kakšno pomembno vlogo ima Abrahamovo seme pri tem, da se bo izpolnil Božji namen glede sojenja človeštva, kakor je bilo to določeno z zavezo.

4., 5. a) Kdo je glavni del Abrahamovega semena in kaj je rekel o Kraljestvu? b) Kdaj se je pojavila možnost, da posamezniki postanejo del nebeške kraljestvene ureditve?

⁴ Izkazalo se je, da je glavni del Abrahamovega semena Jezus. Leta 29 n. št. je bil maziljen s svetim duhom in tako je postal obljubljeni Mesija oziroma Kristus. (Gal. 3:16) Naslednja tri leta in pol je judovskemu narodu oznanjeval dobro novico o Kraljestvu. Potem ko so prijeli Janeza Krstnika, je razkril, da bodo lahko tudi drugi upali na to, da bodo imeli delež v nebeškem Kraljestvu, ko je rekel: »Od dni Janeza Krstnika doslej je nebeško kraljestvo cilj, h kateremu se ženejo ljudje, in dosežejo ga tisti, ki se ženejo naprej.« (Mat. 11:12)

⁵ Zanimivo je, da je Jezus, tik preden je spregovoril o ljudeh, ki bodo ‚dosegli‘ Kraljestvo, izrekel tole podrobnost: »Resnično vam povem: Med temi, ki so se rodili ženam, ni bilo večjega od Janeza Krstnika. Vendar, kdor je majhen v nebeškem kraljestvu, je večji od njega.« (Mat. 11:11) Zakaj je to dejal? Ker so lahko zvesti ljudje postali del kraljestvene ureditve šele od binkošti leta 33 n. št., ko je bil izlit sveti duh. Janez Krstnik pa je bil takrat že mrtev. (Apd. 2:1–4)

Tisti, ki sestavljajo Abrahamovo seme, so razglašeni za pravične

6., 7. a) Kaj je pomenilo to, da bo Abrahamovega semena toliko, ‚kolikor je zvezd na nebu‘? b) Kako je bil blagoslovljen Abraham in kako je podobno blagoslovljeno njegovo seme?

⁶ Jehova je rekel Abrahamu, da se bo njegovo seme namnožilo, da ga bo toliko, ‚kolikor je zvezd na nebu‘ in ‚peska ob morskem obrežju‘. (1. Mojz. 13:16; 22:17) Z drugimi besedami povedano, v Abrahamovih dneh ni mogel noben človek dognati, koliko posameznikov bo sestavljalo to seme. Toda Jehova je pozneje odkril točno število teh, ki bodo sestavljali Abrahamovo duhovno seme. Poleg Jezusa jih bo še 144.000. (Raz. 7:4; 14:1)

⁷ V Božji Besedi glede Abrahamove vere piše: »[Abraham] je veroval GOSPODU, in on mu je štel to za pravičnost.« (1. Mojz. 15:5, 6) Res je, da ni noben človek absolutno pravičen. (Jak. 3:2) Toda Jehova je na Abrahama zaradi njegove izjemne vere vseeno gledal kot na pravičnega in zanj celo rekel, da je njegov prijatelj. (Iza. 41:8) Podobno so za pravične razglašeni tisti, ki skupaj z Jezusom sestavljajo duhovno Abrahamovo seme. Zaradi tega so pred njimi blagoslovi, in to še večji, kakor jih je bil deležen Abraham.

 8. Kako so blagoslovljeni člani Abrahamovega semena in kateri blagoslovi so še pred njimi?

⁸ Maziljeni kristjani so razglašeni za pravične zato, ker verujejo v Jezusovo odkupno žrtev. (Rim. 3:24, 28) V Jehovovih očeh so oproščeni greha in so lahko pomaziljeni s svetim duhom za Božje duhovne sinove, brate Jezusa Kristusa. (Jan. 1:12, 13) So v novi zavezi in sestavljajo nov narod, ‚Božji Izrael‘. (Gal. 6:16; Luk. 22:20) Kakšne izjemne prednosti imajo! Ker jim je Bog podaril vse to, ne upajo na večno življenje na zemlji. Ta obet žrtvujejo v zameno za neprecenljivo radost, da bodo lahko med sodnim dnevom skupaj z Jezusom in da bodo z njim vladali v nebesih. (Beri Rimljanom 8:17.)

9., 10. a) Kdaj so bili kristjani prvič maziljeni s svetim duhom in kakšna pot je bila pred njimi? b) Kako je Jehova pomagal maziljenim kristjanom?

⁹ Ob binkoštih leta 33 n. št. je skupina zvestih ljudi dobila priložnost biti med tistimi, ki bodo med sodnim dnevom vladali z Jezusom. Takrat je bilo kakih 120 Jezusovih učencev krščenih s svetim duhom, s čimer so postali prvi maziljeni kristjani. Toda to je bil šele začetek njihove poti. Odtlej so morali pokazati, da nobena Satanova preizkušnja ne more zlomiti njihove značajnosti do Jehova. Če so hoteli prejeti venec življenja v nebesih, so morali ostati zvesti vse do smrti. (Raz. 2:10)

¹⁰ Da bi maziljenim kristjanom to uspelo, jih je Jehova po svoji Besedi in krščanski občini oskrboval s spodbudami, ki so jih potrebovali. Apostol Pavel je denimo maziljenim kristjanom v Tesaloniki pisal: »Kakor oče svoje otroke [smo vas] spodbujali, tolažili in vam pričevali, zato da bi živeli vredno Boga, ki vas kliče v svoje kraljestvo in slavo.« (1. Tes. 2:11, 12)

11. Kaj je dal Jehova napisati za člane ‚Božjega Izraela‘?

¹¹ V desetletjih po tem, ko so bili izbrani prvi člani občine maziljenih kristjanov, se je Jehovu zdelo primerno poskrbeti za trajen zapis o Jezusovem služenju na zemlji, o svojem ravnanju z maziljenimi kristjani v prvem stoletju in o tem, kaj vse jim je svetoval. Tako je že dokončanim Hebrejskim spisom, ki so nastali pod navdihnjenjem, dodal še navdihnjene Krščanske grške spise. Hebrejski spisi so bili namenjeni predvsem mesenemu Izraelu, ko je bil ta še v posebnem odnosu z Bogom. Krščanski grški spisi pa so bili napisani predvsem za ‚Božji Izrael‘, maziljene Kristusove brate in duhovne Božje sinove. Seveda pa to nikakor ni pomenilo, da je ljudem, ki niso pripadali izraelskemu narodu, preučevanje Hebrejskih spisov kaj manj koristilo. Podobno tudi kristjanom, ki niso maziljeni s svetim duhom, še kako koristi to, da preučujejo nasvete iz Krščanskih grških spisov in po njih živijo. (Beri 2. Timoteju 3:15–17.)

12. Na kaj je Pavel spomnil maziljene kristjane?

¹² Kristjani prvega stoletja so bili razglašeni za pravične in maziljeni s svetim duhom, da bi pozneje lahko prejeli nebeško dediščino. Z maziljenjem niso dobili pravice, da bi že na zemlji zakraljevali nad drugimi maziljenimi kristjani. Nekateri izmed njih pa so očitno izpred oči izgubili to dejstvo in so pričeli hlepeti po tem, da bi imeli pomemben položaj med brati in sestrami v občini. Zato jih je Pavel vprašal: »Mar ste se že nasitili? Mar ste že obogateli? Mar ste brez nas zakraljevali? Jaz si želim, da bi zakraljevali, da bi tudi mi kraljevali skupaj z vami.« (1. Kor. 4:8) Maziljene kristjane svojih dni je spomnil: »Nismo gospodarji vaše vere, temveč smo sodelavci za vašo radost.« (2. Kor. 1:24)

Zbiranje napovedanih 144.000 maziljenih kristjanov

13. Kako je bilo z zbiranjem maziljencev po letu 33 n. št.?

¹³ V prvem stoletju ni bilo zbranih vseh 144.000 maziljenih kristjanov in očitno se je njihovo izbiranje po smrti apostolov upočasnilo. Vendar se je vseeno nadaljevalo še vsa naslednja stoletja, prav do današnjih dni. (Mat. 28:20) Ko pa je Jezus leta 1914 zakraljeval, se je zbiranje ponovno pospešilo.

14., 15. Kaj se v zvezi z izbiranjem maziljencev dogaja v naših dneh?

¹⁴ Jezus je najprej očistil nebesa vseh, ki so nasprotovali Božji vladi. (Beri Razodetje 12:10, 12.) Nato pa se je posvetil izbiranju še preostalih morebitnih članov svoje kraljestvene vlade, zato da bi se dopolnilo število 144.000. Sredi 30-ih let prejšnjega stoletja je bilo to očitno že skoraj opravljeno in mnogi od tistih, ki so se pozitivno odzvali na oznanjevanje, si niso želeli oditi v nebesa. Božji duh ni pričeval skupaj z njimi, da so Božji sinovi. (Primerjaj Rimljanom 8:16.) Spoznali so, da so »druge ovce«, ki upajo na večno življenje na rajski zemlji. (Jan. 10:16) Zato je po letu 1935 postal glavni cilj oznanjevanja zbiranje ‚velike množice‘ – ljudi, glede katerih je apostol Janez v videnju izvedel, da bodo preživeli ‚veliko stisko‘. (Raz. 7:9, 10, 14)

¹⁵ Toda od 30-ih let prejšnjega stoletja do danes je vendarle še nekaj kristjanov prejelo nebeški klic. Kako to? Nekateri so morda nadomestili posamezne maziljene kristjane, ki so postali nezvesti. (Primerjaj Razodetje 3:16.) Pavel je denimo omenil nekaj svojih znancev, ki so zapustili resnico. (Fil. 3:17–19) Koga je Jehova poklical, da bi nadomestil takšne? Seveda je to njegova odločitev. Vendar lahko logično sklepamo, da nebeškega klica niso prejeli takšni, ki so komaj postali kristjani, temveč takšni, ki so do neke mere že dokazali svojo zvestovdanost, podobno kakor je to veljalo za Jezusove učence, s katerimi se je Jezus pogovarjal, ko je vpeljal spominsko slovesnost.a (Luk. 22:28)

16. Za kaj je Jehova poskrbel glede maziljencev, za kar smo hvaležni, in o čem smo lahko prepričani?

¹⁶ Vendar je videti, da vseh, ki so prejeli nebeški klic od 30-ih let prejšnjega stoletja naprej, Jehova ni poklical zato, da bi z njimi nadomestil odpadle. Očitno skrbi za to, da bodo maziljeni kristjani z nami še v zadnjih dneh te stvarnosti, dokler ne bo uničen »Babilon Veliki«.b (Raz. 17:5) Lahko smo prepričani, da se bo vseh 144.000 maziljencev zbralo v času, ki ga je določil Jehova, in da bodo navsezadnje vsi zavzeli svoje mesto v kraljestveni vladi. Božji preroški Besedi pa lahko verjamemo tudi glede tega, da bo velika množica, ki stalno narašča, kot skupina še naprej zvesta Bogu. Njeni člani bodo kmalu ‚prišli iz velike stiske‘, ki bo zajela Satanov svet, in z radostnim srcem stopili v Božji novi svet.

Božja nebeška vlada je že skoraj sestavljena!

17. Kaj se je glede na 1. Tesaloničanom 4:15–17 in Razodetje 6:9–11 že zgodilo z maziljenimi kristjani, ki so bili zvesti do smrti?

¹⁷ Od leta 33 n. št. naprej je na desettisoče maziljenih kristjanov že pokazalo močno vero in zvesto vztrajalo vse do smrti. Ti so bili šteti za vredne nebeškega Kraljestva in so zato očitno kmalu po pričetku Kristusove navzočnosti prejeli svojo nagrado. (Beri 1. Tesaloničanom 4:15–17; Razodetje 6:9–11.)

18. a) O čem so prepričani maziljenci, ki so še na zemlji? b) Kako pripadniki drugih ovc gledajo na svoje maziljene brate in sestre?

¹⁸ Maziljenci, ki so še na zemlji, so povsem prepričani, da bodo kmalu nagrajeni za svojo zvestobo, če bodo le ostali takšni do konca. Ko na milijone pripadnikov drugih ovc premišljuje o veri svojih maziljenih bratov, čuti podobno kakor apostol Pavel, ki se je takole izrazil o svojih maziljenih bratih in sestrah v Tesaloniki: »Ponosni smo na vas med Božjimi občinami zaradi vaše zdržljivosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate. To je dokaz Božjega pravičnega sojenja, ki bo privedlo do tega, da boste šteti za vredne Božjega kraljestva, za katerega tudi trpite.« (2. Tes. 1:3–5) Ko bo preminil še zadnji član razreda maziljencev na zemlji, kadar koli se bo to že pač zgodilo, bo Božja nebeška vlada sestavljena. To bo resnično velik razlog za veselje tako v nebesih kot tudi na zemlji!

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasniš?

• Kaj je Bog odkril Abrahamu v zvezi s sodnim dnevom?

• Zakaj je Jehova razglasil Abrahama za pravičnega?

• Česa so deležni člani Abrahamovega semena, ker so razglašeni za pravične?

• O čem smo lahko prepričani vsi kristjani?

[Slika na strani 20]

Jezus je svoje sledilce spodbujal, naj si prizadevajo priti v Kraljestvo

[Slika na strani 21]

Ob binkoštih leta 33 n. št. je Jehova pričel izbirati tiste, ki sestavljajo drugotni del Abrahamovega semena

[Slika na strani 23]

Pripadniki drugih ovc so hvaležni, da so maziljeni kristjani v teh zadnjih dneh z njimi