Častimo Jehova, Kralja večnosti

1., 2. a) Kdo je »Kralj večnosti« in zakaj je ta naziv zanj primeren? (Glej sliko pri naslovu.) b) Katera dejstva glede Jehovovega kraljevanja nas pritegnejo k Jehovu?

SVAZIJSKI kralj Sobhuza II. je vladal skoraj 61 let. To je zelo dolgo obdobje vladanja za današnje vladarje. Naj je dolžina vladanja kralja Sobhuza še tako osupljiva, pa obstaja kralj, čigar kraljestvo ni omejeno s kratko življenjsko dobo ljudi. Sveto pismo ga pravzaprav imenuje »Kralj večnosti«. (1. Tim. 1:17) Psalmist je razkril ime tega Vrhovnega gospoda, ko je objavil: »Jehova je kralj na veke, kraljeval bo vso večnost.« (Ps. 10:16)

² Božja vladavina je zaradi svoje dolžine vladanja edinstvena v primerjavi z vsemi človeškimi vladami. Ampak to, kar nas vleče k Jehovu, je njegov način vladanja. Kralj, ki je 40 let vladal v staroveškem Izraelu, je Boga takole hvalil: »Jehova je usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in poln srčne dobrotljivosti. Jehova sam je utrdil svoj prestol v nebesih in kot kralj gospoduje nad vsem.« (Ps. 103:8, 19) Jehova ni samo naš kralj, je tudi naš oče – naš ljubeči, nebeški oče. Ob tem pa se nam postavita dve vprašanji: Kako Jehova ravna kot oče? Kako Jehova izvaja svojo kraljevsko oblast vse od upora v Edenu? Odgovora na ti vprašanji nas bosta spodbudila, da se bomo še bolj zbližali z Jehovom in ga častili z vsem svojim srcem.

 3. Kdo je bil prvi član Jehovove vesoljne družine in kateri Božji »sinovi« so še bili ustvarjeni?

³ Kako zelo vesel je moral biti Jehova, ko je ustvaril svojega edinorojenega Sina! S svojim prvorojencem ni ravnal kot s kakim nepomembnim podložnikom. Ravno nasprotno. Rad ga je imel kot sina in skupaj sta se veselila ob ustvarjanju drugih popolnih podložnikov. (Kol. 1:15–17) Tako so nastale mirijade angelov. Ti z veseljem služijo Bogu. Opisani so kot »njegovi služabniki«, ki izpolnjujejo njegovo voljo. Jehova pa jim izkazuje čast, s tem ko jih imenuje »sinovi«. Angeli so del Jehovove vesoljne družine. (Ps. 103:20–22; Job 38:7)

 4. Kako so del Božje vesoljne družine postali ljudje?

⁴ Jehova je, potem ko je ustvaril fizično nebo in zemljo, svojo vesoljno družino še razširil. Zemljo je naredil kot čudovit dom, ki se je sposoben obnavljati sam od sebe, za »piko na i« vsem delom na zemlji pa je po svoji podobi ustvaril prvega človeka, Adama. (1. Mojz. 1:26–28) Jehova je kot stvarnik upravičeno pričakoval, da ga bo Adam ubogal. Kot oče ga je ljubeče in prijazno poučeval. S smernicami, ki mu jih je dal, pa nikakor ni pretirano omejil njegove svobode. (Beri 1. Mojzesova 2:15–17.)

 5. Kaj je Bog naredil, da bi zemljo napolnil s popolnimi človeškimi otroki?

⁵ Za razliko od mnogih človeških vladarjev Jehova rad porazdeli odgovornosti med svoje podložnike, s tem pa pokaže, da jih ima za zaupanja vredne člane svoje družine. Adamu je na primer dal oblast nad drugimi živimi bitji, zaupal mu je celo prijetno in zahtevno nalogo, da poimenuje živali. (1. Mojz. 1:26; 2:19, 20) Bog zato, da bi naselil zemljo, ni ustvaril na milijone popolnih ljudi. Raje se je odločil, da bo Adamu naredil popolno dopolnilo, in sicer žensko Evo. (1. Mojz. 2:21, 22) Nato je temu paru dal možnost, da napolni zemljo s svojimi otroki. Ljudje bi lahko pod popolnimi pogoji postopoma širili meje raja, dokler se ta ne bi raztezal po vsej zemlji. Skupaj z angeli v nebesih bi lahko večno častili Jehova kot del njegove vesoljne družine. Kakšen čudovit obet! In kakšen izraz Jehovove očetovske ljubezni!

 6. a) Kako je prišlo do upora v Božji družini? b) Zakaj ta upor ni pomenil, da je Jehova izgubil nadzor?

⁶ Žal pa Adam in Eva nista bila zadovoljna s tem, da je Jehova njun vrhovni gospod. Odločila sta se, da bosta poslušala upornega Božjega duhovnega sina, Satana. (1. Mojz. 3:1–6) S tem ko sta se odvrnila od Božje vlade, sta sebi in svojim potomcem nakopala bolečino, trpljenje in smrt. (1. Mojz. 3:16–19; Rim. 5:12) Bog ni imel več poslušnih podložnikov na zemlji. Ali je to pomenilo, da je izgubil nadzor oziroma da se je odrekel svoji vrhovni oblasti nad zemljo in njenimi prebivalci? Niti najmanj! Moškega in žensko je izgnal iz edenskega vrta. Da se vanj ne bi vrnila, je postavil kerube, da so stražili vhod. (1. Mojz. 3:23, 24) Obenem pa je pokazal svojo očetovsko ljubezen. Zagotovil je, da se bo njegov namen izpolnil, namreč, da bo imel vesoljno družino, v kateri bodo predani duhovni in človeški sinovi. Obljubil je »seme«, ki bo uničilo Satana in odpravilo posledice Adamovega greha. (Beri 1. Mojzesova 3:15.)

7., 8. a) Kako so se razmere do Noetovega časa še poslabšale? b) Kaj je Jehova storil, da je očistil zemljo in ohranil človeško družino?

⁷ V stoletjih, ki so sledila, so se nekateri odločili, da bodo zvesti Jehovu. Med temi sta bila tudi Abel in Enoh. Toda večina ljudi ni hotela sprejeti Jehova za svojega očeta in kralja. Do Noetovega časa je zemlja že bila »polna nasilja«. (1. Mojz. 6:11) Ali je to pomenilo, da Jehova ni imel več pod nadzorom tega, kar se je dogajalo na zemlji? Kaj odkriva zgodovinski zapis?

⁸ Razmisli o poročilu o Noetu. Noe je od Jehova dobil podrobne gradbene načrte in navodila, kako naj zgradi ogromno barko, s katero se bo lahko rešil skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani. Bog je svoji človeški družini izkazal veliko ljubezen tudi tako, da je Noeta postavil za »oznanjevalca pravičnosti«. (2. Pet. 2:5) K sporočilu, ki ga je oznanjal, je nedvomno spadalo tudi to, da je ljudi pozival, naj se pokesajo, in jih svaril pred neizogibnim uničenjem. Toda naletel je na gluha ušesa. Noe je desetletja skupaj z družino živel sredi nasilnega in izredno nemoralnega sveta. Jehova je kot skrbni oče zaščitil in blagoslovil teh osem zvestih duš. Ko je poslal vesoljni potop ter tako uničil uporne ljudi in odstranil hudobne angele, je pokazal, da ima stvari nedvomno pod nadzorom. (1. Mojz. 7:17–24)

 9. Kakšno priložnost je Jehova dal ljudem po potopu?

⁹ Ko so Noe in člani njegove družine stopili na očiščeno zemljo in zadihali svež zrak, je bilo njihovo srce gotovo polno hvaležnosti do Jehova, ker je poskrbel zanje in jih zaščitil. Noe je takoj zgradil oltar in počastil Jehova, tako da mu je daroval žrtve. Bog je njega in njegovo družino blagoslovil in jim naročil: »Bodite rodovitni, namnožite se in napolnite zemljo.« (1. Mojz. 8:20–9:1) Ljudje so spet dobili priložnost, da se združijo v čaščenju in napolnijo zemljo.

10. a) Kje in kako je po potopu prišlo do upora proti Jehovu? b) Kako je Jehova ukrepal in s tem zagotovil, da se je izpolnila njegova volja?

¹⁰ Toda potop ni odplavil nepopolnosti in ljudje so se še vedno morali spoprijemati z nevidnim vplivom Satana in upornih angelov. Kaj kmalu je ponovno izbruhnil upor proti Jehovovemu dobrohotnemu vladanju. Z Noetovim pravnukom Nimrodom je nasprotovanje Jehovovemu vladanju dobilo nove razsežnosti. Nimrod je opisan kot »mogočen lovec, ki je nasprotoval Jehovu«. Zgradil je velika mesta, kot na primer Babel, in se oklical za kralja »v šinárski deželi«. (1. Mojz. 10:8–12) Kaj je Kralj večnosti storil glede tega upornega kralja? Kako se je odzval na Nimrodovo prizadevanje, da nasprotuje njegovi volji? Ljudem je zmešal jezik. Zaradi tega so se Nimrodovi razočarani podložniki razkropili »po vsej zemlji«. S seboj so ponesli krivo vero in vzorec človeškega vladanja. (1. Mojz. 11:1–9)

11. Kako je Jehova pokazal, da je zvestovdan svojemu prijatelju Abrahamu?

¹¹ Čeprav so po potopu mnogi častili krive bogove, pa so nekateri zvesti ljudje še naprej izkazovali čast Jehovu. Eden izmed teh je bil Abraham, ki je poslušno zapustil udobje domačega mesta Ur in leta prebival v šotorih. (1. Mojz. 11:31; Heb. 11:8, 9) Ko je živel kot nomad, je bil večkrat obkrožen s človeškimi kralji, od katerih so mnogi živeli v obzidanih mestih. Toda Jehova je Abrahama in njegovo družino varoval. Psalmist je glede Jehovove očetovske zaščite rekel: »Nobenemu človeku [Bog] ni dovolil, da bi jih ogoljufal, zaradi njih je opominjal kralje.« (Ps. 105:13, 14) Jehova je bil svojemu prijatelju Abrahamu zvestovdan in mu zato obljubil: »Iz tebe bodo izšli kralji.« (1. Mojz. 17:6; Jak. 2:23)

12. Kako je Jehova dokazal svojo vrhovno oblast nad Egiptom in kakšno korist je od tega imelo njegovo izvoljeno ljudstvo?

¹² Jehova je Abrahamovemu sinu Izaku in vnuku Jakobu ponovil obljubo, da ju bo blagoslovil, kar je med drugim pomenilo, da bodo iz njunih potomcev izšli kralji. (1. Mojz. 26:3–5; 35:11) Toda Jakobovi potomci so, preden so iz njih izšli kralji, postali sužnji v Egiptu. Ali je to pomenilo, da Jehova ne bo izpolnil svoje obljube oziroma da se je odrekel svoji vrhovni oblasti nad zemljo? Sploh ne! Ob času, ki ga je določil, je dokazal svojo moč in pokazal, da ima veliko večjo oblast od trmastega faraona. Zasužnjeni Izraelci so verovali v Jehova, in on jih je na veličasten način rešil, tako da jih je popeljal skozi Rdeče morje. Jasno je bilo, da je bil Jehova še vedno najvišji v vsem vesolju, in kot ljubeči oče je s svojo veliko močjo zaščitil svoje ljudstvo. (Beri 2. Mojzesova 14:13, 14.)

13., 14. a) Kaj so Izraelci v pesmi zapeli glede Jehovovega kraljevanja? b) Kaj je Bog obljubil Davidu glede njegove vlade?

¹³ Izraelci so takoj po čudežni rešitvi iz Egipta zapeli pesem zmage v hvalo Jehovu. Ta pesem je zapisana v 15. poglavju 2. Mojzesove knjige. Med drugim vsebuje naslednjo objavo, ki je zapisana v 18. vrstici: »Jehova bo kraljeval na veke, da, vso večnost.« Prav zares, Jehova je postal kralj novemu narodu. (5. Mojz. 33:5) Toda ljudstvo ni bilo zadovoljno s tem, da je Jehova njihov nevidni vladar. Kakih 400 let po izhodu iz Egipta so prosili Boga, naj jim postavi človeškega kralja, tako kakor so ga imeli poganski narodi, ki so jih obkrožali. (1. Sam. 8:5) Vseeno pa je bil Jehova še vedno kralj in to dejstvo je bilo očitno med vladanjem Davida, drugega človeškega kralja, ki je vladal Izraelu.

¹⁴ David je v Jeruzalem dal prenesti sveto skrinjo zaveze. Med tem radostnim dogodkom so leviti peli hvalnico, ki je vsebovala pomembne besede, zapisane v 1. kroniški 16:31: »Naj govorijo med narodi: ‚Jehova je zakraljeval!‘« Morda bi se kdo spraševal: »Če je Jehova kralj večnosti, kako to, da je v tistem času zakraljeval oziroma postal kralj?« Jehova postane kralj, ko uporabi svojo oblast ali pa koga določi za svojega zastopnika. Ta vidik Jehovovega kraljevanja ima daljnosežen pomen. Preden je David umrl, mu je Jehova obljubil, da bo njegova vlada obstajala za vedno: »Povzdignil [bom] tvojega potomca, ki bo prišel iz tebe, in utrdil njegovo kraljestvo.« (2. Sam. 7:12, 13) Te besede so se dokončno izpolnile, ko se je obljubljeni Davidov »potomec« pojavil več kot 1000 let kasneje. Kdo je dokazal, da je ta »potomec«, in kdaj je postal kralj?

15., 16. Kdaj je bil Jezus maziljen za bodočega kralja in kaj vse je naredil za svojo vlado, ko je bil še na zemlji?

¹⁵ Leta 29 n. št. je Janez Krstnik začel oznanjati, da se je »približalo nebeško kraljestvo«. (Mat. 3:2) Ko je Janez krstil Jezusa, je Jehova Jezusa pomazilil za obljubljenega Mesija in bodočega kralja Božjega kraljestva. Svojo očetovsko naklonjenost mu je izrazil z naslednjimi besedami: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Mat. 3:17)

¹⁶ Jezus je ves čas delovanja na zemlji oslavljal svojega Očeta. (Jan. 17:4) To je delal tako, da je oznanjeval o Božjem kraljestvu. (Luk. 4:43) Svoje sledilce je celo učil, naj molijo za prihod tega Kraljestva. (Mat. 6:10) Kot bodoči Kralj je lahko svojim nasprotnikom rekel: »Božje kraljestvo je med vami.« (Luk. 17:21) Kasneje je na večer pred svojo smrtjo s svojimi sledilci sklenil »zavezo za kraljestvo«. Tako je nekaterim svojim zvestim učencem dal možnost, da se mu bodo v Božjem kraljestvu pridružili kot kralji. (Beri Luka 22:28–30.)

17. V katerem smislu je Jezus zakraljeval leta 33 n. št., toda na kaj je moral še počakati?

¹⁷ Kdaj je Jezus zakraljeval kot kralj Božjega kraljestva? Tega ni mogel storiti kar takoj. Že naslednje popoldne je bil usmrčen, njegovi učenci pa so se razkropili. (Jan. 16:32) Tako kakor v preteklosti, je imel Jehova tudi sedaj stvari še vedno pod nadzorom. Tretji dan je svojega Sina obudil, na binkošti leta 33 n. št. pa je Jezus zakraljeval nad krščansko občino svojih maziljenih bratov. (Kol. 1:13) Toda Jezus je še vedno moral počakati, da kot obljubljeno »seme« prejme popolno kraljevsko oblast nad zemljo. Jehova je svojemu Sinu rekel: »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil za podnožnik tvojim nogam.« (Ps. 110:1)

18., 19. K čemu smo spodbujeni in kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁸ Že tisočletja se v nebesih in na zemlji oporeka Jehovovemu kraljevanju. Toda Jehova se ni nikoli odrekel svoji vrhovni oblasti. Stvari je imel vedno pod nadzorom. Kot ljubeči Oče je ščitil zveste služabnike in skrbel zanje, kot smo to videli v primeru Noeta, Abrahama in Davida. Ali nas to ne spodbuja, da se podredimo svojemu Kralju in se zbližamo z njim?

¹⁹ Sedaj pa se lahko vprašamo: »Kako je Jehova zakraljeval v današnjih dneh? Kako lahko dokažemo, da smo zvesti podložniki Jehovovega kraljestva, in kako lahko postanemo popolni sinovi v njegovi vesoljni družini? Za kaj prosimo, ko molimo, naj pride Božje kraljestvo?« Na ta vprašanja bo odgovoril naslednji članek.