POGOVOR S STANOVALCEM
Zakaj naj bi preiskovali Sveto pismo?
V nadaljevanju je prikazan pogovor, do katerega lahko pride med Jehovovo pričo in mimoidočim. Zamislimo si, da Priča, ki mu je ime Branko, ogovori gospoda Erika.
SVETO PISMO – ZGODOVINSKO TOČNO
Erik: Moram vam povedati, da nisem ravno veren. Zato mislim, da se o tem ne moreva kaj dosti pogovarjati.
Branko: Hvala, da ste mi to povedali. Mimogrede moje ime je Branko. Kako pa je vam ime?
Erik: Erik.
Branko: Vesel sem, da sva se spoznala, Erik.
Erik: Jaz tudi.
Branko: Vas lahko nekaj vprašam? Ali ste odrasli v verni družini?
Erik: Ja, sem. Vendar ko sem zaradi univerze šel od doma, sem nekako zgubil stik z religijo.
Branko: Razumem. Kaj pa ste študirali na univerzi?
Erik: Sociologijo in zgodovino. Vedno me je zanimala zgodovina – kako se je človeška družba razvijala skozi čas.
Branko: Zgodovina je lahko res zanimiva. Sveto pismo je, kot morda že veste, zgodovinska knjiga. Ali ste ga kdaj uporabili pri svojem raziskovanju?
Erik: Pravzaprav ne. Vem, da je dobra knjiga, vendar na Sveto pismo nisem nikoli gledal kot na knjigo zgodovine.
Branko: Videti je, da ste odprtega uma. Če imate nekaj minut, bi vam rad pokazal nekaj primerov točne zgodovine, ki je zapisana v Svetem pismu.
Erik: Lahko. Ampak nimam Svetega pisma.
Branko: Nič hudega. Lahko vam pokažem iz svojega izvoda. Prvi primer je zapisan v 1. kroniški knjigi, v 29. poglavju, 26. in 27. vrstici. Tukaj piše: »Tako je Jésejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom. Nad Izraelom je kraljeval štirideset let. V Hebrónu je kraljeval sedem let, v Jeruzalemu pa triintrideset let.«
Erik: Kako je to primer točne zgodovine?
Branko: No, kritiki so nekoč trdili, da kralj David ni nikoli obstajal.
Erik: Res? Zakaj pa so dvomili o njegovem obstoju?
Branko: Razen Svetega pisma je le malo dokazov potrjevalo, da je bil David resnična oseba. Leta 1993 pa je skupina arheologov odkrila zelo star kamen, na katerem je napis, ki omenja »Davidovo hišo« in »Izraelovega kralja«.
Erik: Zanimivo.
Branko: Dvomili so še o eni osebi, ki jo omenja Sveto pismo, in sicer o Ponciju Pilatu, ki je bil upravitelj v Jezusovem času. Omenjen je v Lukovem evangeliju, v 3. poglavju, 1. vrstici, med mnogimi drugimi vladnimi uradniki tistega časa.
Erik: Ja, vidim. Tukaj piše: »Ko je bil Poncij Pilát deželni upravitelj v Judeji in Heród okrožni oblastnik v Galileji.«
Branko: Točno tako. Mnogo let so nekateri učenjaki dvomili o tem, ali je Poncij Pilat res obstajal. Nato pa so pred kakimi 50 leti na Bližnjem vzhodu našli kamen, na katerem je jasno vklesano njegovo ime.
Erik: Hm. Za te podrobnosti pa še nisem slišal.
Branko: Vesel sem, da se lahko z vami pogovarjam o tem.
Erik: Iskreno povedano, vedno sem spoštoval Sveto pismo kot literarno delo, ampak se mi zdi, da ni uporabno za današnje dni. Morda je v njem res zapisana točna zgodovina, vendar mislim, da nima nobene praktične vrednosti.
SVETO PISMO – STARA, A VENDARLE SODOBNA KNJIGA
Branko: Mnogi bi se strinjali z vami. Vendar osebno menim drugače. In veste zakaj? Zato ker se osnovne človeške potrebe niso nikoli spremenile. Na primer, vsi potrebujemo hrano, obleko in streho nad glavo. Imamo tudi potrebo po tem, da se pogovarjamo z drugimi in da imamo srečno družino. Ali ni res, da vsi cenimo te stvari?
Erik: Seveda.
Branko: Sveto pismo nam lahko pomaga na vseh teh področjih. Je tako rekoč stara, a vendar sodobna knjiga.
Erik: Kaj mislite s tem?
Branko: Če povem drugače: v Svetem pismu so temeljna načela, ki so za današnji čas enako pomembna, kakor so bila pomembna pred stoletji, ko so bila napisana.
V Svetem pismu so temeljna načela, ki so za današnji čas enako pomembna, kakor so bila pomembna pred stoletji, ko so bila napisana.
Erik: V redu. Na katerih področjih pa?
Branko: Svetopisemska načela nam pomagajo, da si denimo pridobimo uravnovešen pogled na denar, da imamo srečno družinsko življenje ali pa da smo dobri prijatelji. Sveto pismo je kot zemljevid, ki nas vodi do uspeha. Na primer, ali se ne strinjate, da je v današnjih dneh pravi izziv biti uspešen kot mož in glava družine?
Erik: Ja, moram priznati, da imate prav. Poročen sem že kakšno leto in v zakonu ni vedno lahko najti skupnega dogovora.
Branko: Točno tako. Vendar Sveto pismo vsebuje preprosta načela, ki se obnesejo. Poglejva si na primer 5. poglavje Pisma Efežanom. Preberiva 22., 23. in 28. vrstico. Želite vi prebrati te vrstice?
Erik: Lahko. Tukaj piše: »Žene naj se podrejajo svojemu možu kakor Gospodu, kajti mož je glava svoji ženi, kakor je tudi Kristus glava občini in je rešitelj tega telesa.« Vrstica 28 pa pravi: »Enako bi morali tudi možje ljubiti svojo ženo kakor svoje telo. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe.«
Branko: Hvala. Ali ni res, da bi bilo družinsko življenje boljše, če bi oba zakonca upoštevala ta preprosti nasvet?
Erik: Ja, mislim, da res. Vendar je to lažje reči kot narediti.
Branko: Ja, res je. Nihče ni popoln. Pravzaprav je v tem istem poglavju vrstica, ki nas spodbuja, naj bomo razumni.a V zakonu morata biti oba uravnovešena in pripravljena popustiti. Z ženo sva ugotovila, da nama Sveto pismo pomaga najti takšno ravnovesje.
Erik: To se mi zdi logično.
Branko: Jehovove priče imamo spletno mesto, na katerem je veliko uporabnih informacij za zakon in družinsko življenje. Če imate nekaj minut, vam lahko pokažem, kaj lahko med drugim najdete na tej strani.
Erik: Seveda. Nekaj minut si lahko vzamem.
Branko: V redu. Naslov spletnega mesta je www.jw.org/sl. Poglejte, to je domača stran.
Erik: Všeč so mi slike.
Branko: Te slike prikazujejo naše delovanje po vsem svetu. Aha, tole iščeva. To je razdelek z naslovom »Pomoč za pare in starše«. Pod tem naslovom je kar nekaj kratkih člankov, ki razpravljajo o različnih okoliščinah. Ali vas katera tema še posebej zanima?
Erik: Ja, »Reševanje problemov v zakonu«. Mislim, da bi to lahko uporabil!
Branko: Ta članek obravnava štiri korake za rešitev problemov. Bodite pozorni na ta odstavek. Ali bi ga lahko vi prebrali?
Erik: Lahko. Tukaj piše: »Če je komunikacija v zakonu kakor kri, potem sta ljubezen in spoštovanje v vajinem odnosu kakor srce in pljuča.« Hm, všeč mi je, kako so to pojasnili.
Branko: Hvala za branje. Tu je navedena svetopisemska vrstica. Odprete jo tako, da tapnete nanjo.
Erik: Aha, vidim. Efežanom 5:33. Tu piše: »Vendar pa naj tudi vsak od vas ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe. Žena pa naj svojega moža globoko spoštuje.«
Branko: Ali ste opazili, da je poudarjeno, naj vsak zakonec daje to, kar drugi od njega pričakuje?
Erik: Ne razumem, kaj s tem mislite.
Branko: No, ali ni res, da mož želi, da ga žena spoštuje? Po drugi strani pa žena želi biti prepričana, da jo mož resnično ljubi.
Erik: Res je. Strinjam se.
Branko: Če mož pogosto išče načine, da svoji ženi izkaže ljubezen, ali ga ne bo potem žena lažje spoštovala?
Erik: Zdi se mi, da bi to lahko delovalo.
Branko: Torej ta svetopisemska vrstica, čeprav je bila napisana pred več kot 2000 leti, obravnava potrebe obeh zakoncev in ponuja koristen nasvet, ki resnično deluje. In če se znova vrneva k ponazoritvi, ki sva jo prej prebrala, bodo »srce in pljuča« zakona ostala zdrava.
Erik: Moram priznati, da je Sveto pismo bolj uporabno, kot sem si mislil.
Branko: To me veseli. Rad bi se z vami ponovno srečal in izvedel vaše mnenje o podnaslovu »Štirje koraki k rešitvi problemov«, ki je omenjen v tem istem članku na naši spletni strani.b
Erik: Seveda. Z ženo si ga bova prebrala.
Ali se vam glede kakšne svetopisemske teme porajajo vprašanja? Ali vas zanima kaj v zvezi z verovanjem ali delovanjem Jehovovih prič? Če je tako, se nikar ne obotavljajte o tem povprašati koga od Jehovovih prič. Z veseljem vam bo odgovoril na vaše vprašanje.
a Glej Efežanom 5:17.
b Več o tem si lahko preberete v 14. poglavju knjige Kaj Biblija v resnici uči?, ki so jo izdali Jehovove priče.