Poglavje 11

Ilustracije Kraljestva

 1. Zakaj so Jezusove ilustracije kraljestva zanimive za vse, ki služijo Bogu?

JEZUS je svojim učencem povedal veliko prispodob ali ilustracij.a Te pokažejo, kaj vse vključuje pripadnost nebeškemu Kraljestvu. Pokazujejo tudi življenjsko pot dedičev Kraljestva — »male črede« — in kaj morajo delati tisti, ki upajo na večno življenje pod Kraljestvom na Zemlji. Te »druge ovce« so enako vesele, ker poznajo prerokbe o Kraljestvu in goreče molijo za njegov ‘prihod’. (Lukež 12:32; Janez 10:16; 1. Tesaloničanom 5:16—20)

2, 3, a) Zakaj je Jezus govoril v ilustracijah? b) Zakaj jih ljudje, razen učencev, niso razumeli? c) Zakaj bi morali, nasprotno od tistih, ki so opisani v Matevžu 13:13—15, skrbno preučevati Božjo besedo?

² Ko je Jezus povedal množici eno takšnih prispodob, so ga njegovi učenci vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« (EI) Jezus jim je odgovoril:

»Ker vam je dano, da spoznate (razumete, EI) skrivnosti nebeškega Kraljestva, njim pa ni dano.« (Matevž 13:10, 11)

In zakaj ne? Ker niso želeli raziskovati, da bi razumeli, kaj njegove besede pomenijo, kar bi jih lahko spodbudilo k delu v korist »dobre vesti«. Za nje Kraljestvo ni bilo »zaklad« ali »dragoceni biser«. (Matevž 13:44—46, EI)

³ Jezus je citiral Izaijevo prerokbo, ki se je spolnila na tedanjih nevernikih: »S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in umeli s srcem in se izpreobrnili, in bi jih jaz ozdravil.« (Matevž 13:13—15) Nikar ne bodimo podobni tem nedovzetnim ljudem, zato preučujmo Božjo besedo.

 4. a) Kakšna srca od Besede nimajo koristi? b) Kako smo lahko blagoslovljeni, če se potrudimo, da bi razumeli smisel besede?

⁴ V prispodobi, zapisani v Matevžu, poglavje 13:3-8, se Jezus opiše kot »sejalca«, ki seje »besedo Kraljestva« v različna srca. Nekateri ljudje imajo srce kot tla ob cesti. Preden seme požene korenine, pošlje satan svoje pomočnike, ki kot »ptice« ‘pozobljejo besedo iz njihovega srca, da ne bi verovali in bili rešeni’. Srca drugih so podobna skalnatim (kamnitim) tlom. Takšni besedo veselo sprejmejo, nato pa nežna biljka usahne v preskušnjah ali v preganjanju. Nekaj semena pade med »trnje«, kjer jih zadušijo »posvetne skrbi in zapeljivost bogastva« (EI). Vendar nekaj »semena« le pade na primerno tlo!

»Seme na dobri zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.« (Matevž 13:18—23, EI; Marko 4:3—9, 14—20; Lukež 8:4—8, 11—15)

Da, blagoslovljeni bomo in naša sveta služba Bogu bo resnično rodovitna, če cenimo besedo in delamo za Božje Kraljestvo!

DRUGI »SEJALEC«

 5. a) Katero drugo ilustracijo bomo še upoštevali? b) Zakaj ta »človek« ne more biti Gospod Jezus?

⁵ Samo v Markovem Evangeliju je za priliko o »sejalcu« še zapis o drugačnem »sejalcu«. Neposredno pred to ilustracijo je Jezus rekel svojim učencem: »Pomislite, kaj slišite«, in nato povedal:

»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam ponoči spi in podnevi bedi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako.« (Marko 4:24-27, EI)

Ta »človek« očitno ni oslavljeni Gospod Jezus Kristus, ker njemu ni treba zvečer leči k dobesednemu počitku. Tudi ne bi bilo pravilno, če bi rekli, da Božji Sin, ki je s svojim Očetom sodeloval pri ustvarjanju sveta, ‘ne bi vedel’, kako kaj raste. (Kološanom 1:16) Tako besedna zveza pokaže, da je ta »človek« posamezni kristjan, ki bi moral paziti na vse, kar je povezano z »Božjim Kraljestvom«.

 6. Na kateri dve stvari bi moral vsak »sejalec« paziti; in zakaj?

⁶ Vsak »sejalec« bi moral gledati, kakšne značajnostne poteze seje in v kakšno okolje. Ne da bi se zavedali, se lahko na razvoj naše osebnosti vpliva dobro ali slabo, pač sorazmerno s »tlom«, oziroma vrsto ljudi, s katerimi se družimo, ko se trudimo, da bi razvili krščanske lastnosti — bodisi znotraj ali izven skupščine. (Primerjaj 1. Korinčanom 15:33.) Končno bo »polna pšenica« prešla v klas, in bomo odgovarjajoče želi. (Marko 4:28,29) Kako važno je zato, da vsi člani »male črede«, da, vsi, ki želijo večno živeti pod Božjim Kraljestvom, pri razvijanju Kristusu podobne osebnosti pazijo na to kaj sejejo in kje! (Efežanom 4:17-24; Galatom 6:7-9)

NEPRISTNO KRALJESTVO

 7. Kako nam različne prilike o Kraljestvu pomagajo, da si ustvarimo sodbo o njem?

⁷ Marko poroča, kaj je Jezus nadalje rekel:

»Čemu naj primerjamo Božje kraljestvo ali v kakšni priliki naj ga ponazorimo?« (Marko 4:30, EI)

Zatem nas vabi, da si ogledamo Božje Kraljestvo še drugače. Seveda nam prilike pomagajo, da vidimo Kraljestvo z različnih gledišč, enako, kakor lahko na primer kakšno zgradbo pregledamo zunaj in znotraj in z raznih vidikov.

 8. a) Zakaj se izjemna rast drevesa iz gorčičnega semena ne more nanašati na dediče Kraljestva? b) Zakaj je logično, da je to »kraljestvo« krščanstva? c) Ali takšno gledišče odgovarja tistemu, kar je Jehova rekel o odpadlem Izraelu?

⁸ S čim bi tedaj morali primerjati Božje Kraljestvo? Jezus nam odgovarja:

»Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na Zemlji; ko pa se vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.« (Marko 4:30—32, EI)

Nenavadna, oziroma izjemna rast teh, je gotovo veliko hitrejša od rasti »male črede« 144 000 dedičev Kraljestva, ki jim je ‘Oče sklenil dati Kraljestvo’! (Lukež 12:32; Razodetje 14:1, 3) To je bil razvoj velikega, nepristnega »drevesa« krščanstva, ki je odpadlo od skupščine, ki jo je zasadil Jezus. (Lukež 13:18, 19) Kako veliko je! Hvali se, da jih je po vsem svetu več kot 900,000.000 članov, in vsi trdijo, da bodo šli v nebesa. To odpadlo kraljestvo je bilo pred davnim časom ponazorjeno z odpadlim Izraelom, o katerem je rekel Jehova: »Jaz sem te zasadil kot plemenito trto, kot pravo rastlino. Kako si se vendar izprevrgel v sprijeno viničje?« (Jeremija 2:21-23, EI; glej tudi Ozea 10:1-4.)

 9. a) Kdo so »ptice« in kaj veje »drevesa«? b) Zakaj bi morali takoj proč od tega »drevesa« z ozirom na izjave v 2. Tesaloničanom 1. in Matevža, 7. poglavje?

⁹ Matevž opisuje, kako prihajajo »ptice neba« in prebivajo na njegovih vejah. Izgleda, da so to iste »ptice«, o katerih prejšnja prilika govori, da pozobljejo »Besedo Kraljestva«, ki pade ob cesto. (Matevž 13:4, 19, 31, 32) Te »ptice« gnezdijo v več stotih vejah ali verskih skupnostih »drevesa«. To je odpadli »človek greha« ali duhovništvo krščanstva. Svoje visoko postavljeno zavetišče bodo izgubili, ko bo Bog posekal to »drevo« — skupaj z vsemi drugimi zmotnimi verami. Zato čim dlje od njega in sicer takoj, ker bo skoraj podrto! (Primerjaj 2. Tesaloničanom 1:6-9; 2:3; Matevž 7:19-23.)

10, 11. a) V kakšni miselni zvezi navajata Matevž in Lukež priliko o »gorčičnem zrnu«, in zakaj je to primerno? b) Kakšen opomin in poziv je za nas v priliki o kvasu?

¹⁰ Značilno je, da Lukež pove priliko o »gorčičnem zrnu« zatem, ko poroča, kako je Jezus obsodil odpadle verske voditelje tedanjih dni. In kot da bi Matevž in Lukež želela to še bolj poudariti, zapišeta tudi prispodobo o »kvasu«. (Matevž 13:32, 33; Lukež 13:10-21) Kadar Biblija o njem govori v simboličnem jeziku, ima kvas vedno neugoden pomen, kot tedaj, ko je Jezus svaril svoje učence pred ‘kvasom farizejev in saducejev’; apostol Pavel pa je svetoval kristjanom, naj odstranijo »kvas hudobije in malopridnosti«. (Matevž 16:6, 11, 12; 1. Korinčanom 5:6-8; EI; Galatom 5:7—9)

¹¹ V ilustraciji je določeno gledišče v zvezi z »nebeškim Kraljestvom« primerjano s kvasom, ki ga ženska vmesi v tri merice moke. Zato vsa masa vzhaja oziroma narašča. To slika prikrito kvarjenje krščanske skupščine z lažnimi babilonskimi nauki in običaji, iz česar je nastalo močno — nasprotno (zaradi popačenosti) kraljestvo krščanstva. To bi nas moralo ‘predramiti’. Ko vidijo žalostne rezultate odpadlega krščanstva, bi »mala čreda« dedičev Kraljestva in njihovi tovariši danes morali paziti, da ne bi »kvas« lažnivih in zmotnih naukov pokvaril njihovega iskrenega cenjenja čistosti in resnice »besede Kraljestva«.

SEJALEC IN NJEGOV »SOVRAŽNIK«

12, 13. a) Kako je Jezus pojasnil, kdo je »pšenica« in kdo »plevel«? b) Kaj je žetev, in kakšni so dokazi, da je danes ta čas tu?

¹² V drugi ilustraciji primerja Jezus »nebeško Kraljestvo« s »človekom, ki je na svoji njivi vsejal dobro seme«. Zatem je, »ko so ljudje spali, prišel njegov sovražnik, prisejal med pšenico ljuljko in odšel«. Kakšen pridelek se lahko pričakuje s takšnega polja? Jezus je povedal, da je ta sejalec on, »Sin človekov«, seme Kraljestva pa, ki ga je posejal, je rodilo pšenici podobne kristjane ali »sinove Kraljestva«. Sovražnik je »hudič«, »plevel« (ali »ljuljka«) pa so »sinovi Hudobnega« — njegovo hinavsko religiozno »seme«. (Primerjaj 1. Mojzesova 3:15.) V izpolnitev prerokb so med mešanico »plevela«, ki je začel rasti sočasno z začetkom odpada v prvem stoletju, rasli tudi nekateri pravi kristjani. Danes, v dvajsetem stoletju, pa je prišel čas žetve — »konec tega sestava stvari, žanjci pa so angeli (NS)«. (Matevž 13:24–30, 36–39)

¹³ Nazadnje bo pod vodstvom angelov »pšenica« ločena od »ljuljke«. Razlika med obema se nedvoumno vidi. Kakor bomo videli, je zelo veliko dokazov za to, da danes »Sin človekov« v svojem nebeškem Kraljestvu zbira s pšenico primerjane prave kristjane, da delajo za Kraljestvo. Kaj pa bo z odpadlim krščanstvom in njegovimi učitelji? Jezusova prilika naprej pove:

»Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega in tiste, ki delajo krivico.«

Duhovništvo krščanstva je s svojimi lažnivimi nauki in zunanjim izkazovanjem pobožnosti poštene ljudi stoletja begalo. Toda Bog jih bo obsodil, in sedaj ‘jočejo in škripajo z zobmi’. Danes tožijo, da jih laiki vse manj podpirajo, tožijo tudi zaradi notranjih razkolov. Nasprotno pa Jehovini, pšenici podobni služabniki radostno oznanjujejo njegovo Kraljestvo. Svetijo ‘kakor sonce v Kraljestvu njihovega Očeta’. (Matevž 13:40-43, EI; primerjaj Izaija 65:13, 14.)

USPEŠEN »RIBOLOV«

14, 15. a) Kako je Jezus začel velik »ribolov«; kakšen drugačen »ribolov« se je začel takrat, in kakšen je »ulov«? b) Kakšno vlogo bodo takrat imeli angeli, in kako bodo razmestili »ribe«? c) Za katero možnost bi zato morali biti hvaležni?

¹⁴ »Dalje«, je rekel Jezus, »je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela (ribe) vsake vrste«. (Matevž 13:47, EI) Jezus je pričel z ‘ribolovom’, ko je poklical svoje prve učence od njihovih mrež, da bi postali »ribiči ljudi«. (Matevž 4:19, EI) Tudi med velikim odpadom so pod vodstvom angelov zveste manjšine in krščanske religiozne skupnosti še naprej »lovile« ljudi, da bi se spreobrnili. Ali so se vse te mnoge stotine milijonov simboličnih »rib« izkazale kot »dobre ribe«? Kakor smo že ugotovili, slone nauki verskih skupnosti krščanstva na grški filozofiji Platona in na »misterijih« (skrivnostnih verskih obredih) starega Babilona. Njihove sadove se vidi na sovraštvu, zdražbah in pokolih, ki so umazali zgodovino krščanstva, in njihovem podpiranju svetovnih vojn v našem, dvajsetem stoletju.

¹⁵ Ob »koncu sestava stvari« bodo angeli izvlekli mrežo. To simbolično prikazuje vse organizacije, ki zase trde, da so Kristusovi nasledniki — pravi in nezvesti. Tiste »ribe«, ki se izkažejo »slabe« oziroma »neustrezne za nebeško kraljestvo«, bodo vržene proč, ali v »ognjeno peč« uničenja. »Tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Matevž 13:48–50) Angeli bodo iz simbolične mreže odbrali »dobre ribe«. Kako hvaležni bi morali biti za možnost, da se nas prišteje k tem — posebnim ljudem, ki poveličujejo Jehovino ime in molijo za »prihod« njegovega Kraljestva!

16. Kakšna vprašanja se pojavijo v zvezi z zadnjo prispodobo; in zakaj bi nas morali zanimati odgovori?

¹⁶ Kaj torej pomeni »konec sestava stvari«, o katerem je Jezus tako prepričljivo govoril v svoji zadnji prispodobi? Kaj pomenijo »zadnji dnevi«, o katerih so pisali Jezusovi učenci? Živimo sedaj v teh dneh? Če je tako, kaj to za nas pomeni in kaj za vse človeštvo?

[Okvir na strani 103]

PAZI NA JEZUSOVE ILUSTRACIJE O KRALJESTVU

● Ker opisujejo Božje kraljestvo kot nekaj zaželenega, kot »zaklad« ali »biser«. Tisti, ki ga iščejo, so primerjani z »rodovitnim tlom«, »pšenico« in »dobrimi ribami«.

● Nasprotno temu, je popačeno kraljestvo slikovito opisano kot gorčično »drevo«, ki ima veliko vej, in primerjano z vzhajanim testom. Podpirajo ga »ptiči«, »ljuljka« in »slabe« oziroma »neustrezne ribe«.

● Če opazujem razvoj Kraljestva z različnih vidikov, bomo lažje razumeli veliko sporno vprašanje, pred katerim je danes človeštvo in spodbudilo nas bo, da trdno in zvesto stopimo na stran Kraljestva.

[Podčrtna opomba]