Stvari, ki jim je »Nebeško kraljestvo« podobno

Čemu je podobno kraljestvo Božje in čemu naj ga primerim? — Luk. 13:18.

1., 2. Katero prerokbo je Jezus izpolnil s tem, da je pri svojem poučevanju uporabljal prilike?

PRISPODOBE ali prilike sestavljajo bistveni sestavni del učnih metod Jezusa Kristusa, ko je bil pred 1900 let na Zemlji. S tem je izpolnil eno biblijskih prerokb. To se vidi iz poročila o življenju Jezusa Kristusa, ki ga je zapisal njegov apostol Matevž Levi. Pisal je:

² »Vse to je govoril Jezus množicam v prilikah, in brez prilike jim ni govoril, da se izpolni, kar je rečeno po preroku, ki pravi: ,V prilikah odprem usta svoja, pripovedoval bom, kar je skrito od ustanovitve sveta.« — Mat. 13:34, 35; Ps. 78:2.

 3. Kako lahko imenujemo prispodobe, ki govorijo o Božjem kraljestvu, in s katerimi besedami jih je Jezus vpeljal?

³ Prispodobe, ki govorijo posebno o mesijanskem Božjem Kraljestvu, se lahko imenujejo kraljevske prispodobe. Pogosto se začnejo z besedami »Nebeško kraljestvo je podobno...« ali »S čim naj primerjamo kraljestvo Božje?« ali »Čemu naj primerim kraljestvo Božje?« — Mat. 13:44; Mar. 4:30; Luk. 13:20.

4., 5. a) Koliko prilik je Jezus povedal? Katere od teh so zapisane v 13. poglavju Matevža? b) V kakšnih okoliščinah je Jezus povedal po poročilu Luk. 13:17—21 priliko o gorčičnem zrnu in kvasu?

⁴ Zapisanih je bilo trideset prilik, ki jih je povedal Jezus. Po trinajstem poglavju Matevževega Evangelija je Jezus eno za drugo povedal sedem prilik o Kraljestvu. Najprej je povedal priliko o sejalcu, nato tisto o plevelu in pšenici, potem o gorčičnem zrnu pa o kvašenem testu, zatem o njivi, na kateri je skrit zaklad, o biseru silne vrednosti in končno priliko o mreži (Mat. 13:1-50) Evangelist Lukež je začel priliko o gorčičnem zrnu in o kvasu drugače kakor Matevž. Takole je zapisal:

⁵ »In ko to pravi, se sramujejo vsi, ki so mu nasprotovali; vsa množica se pa raduje slavnih del, ki so se godila po njem. Pravil je pa: ,Čemu je podobno kraljestvo Božje in čemu naj ga primerim? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vrže na vrt svoj, in ono zraste in postane drevo, in ptice nebeške se nastanijo po vejah njegovih‘. In zopet reče: ,Čemu naj primerim kraljestvo Božje? Podobno je kvasu, ki ga vzame žena in ga umesi v tri merice moke, dokler se vse ne skvasi.‘« — Luk. 13:17-21.

 6. Kaj si lahko mislimo, ker je Jezus te prispodobe povedal potem, ko je množica izrazila svojo radost nad njegovimi deli?

⁶ Ker se je ‚vsa množica radovala slavnih del, ki so se po Jezusu godila‘, si lahko mislimo, da je radost ‚vse množice‘ Jezusa navedla, da je povedal dve preroški prispodobi, da bi pokazal, da Božjega kraljestva ne bo sestavljala samo »mala čreda« — kakor je dal slutiti prej po Lukežu 12:32 — temveč da bo raslo in postalo tako veliko, da bo vsemu človeštvo nudilo pribežališče, kakor ga nudi veliko drevo ptičem, da bo celo večji del človeštva prežet z nauki pravega krščanstva. V Kritično-exegetskem priročniku o Matevževem Evangeliju dr. H. A. W. Meyerja (izdaja 1884) piše na primer na strani 311:

Prilika o gorčičnem zrnu ponazarja nauk, da bo rasla občina tistih, ki bodo imeli delež na Mesijanskem Kraljestvu, t.j. pravo Božje ljudstvo kot skupni subjekt prihajajočega Kraljestva, od majhnega začetka do velike množice, torej extenzivno. ... Prilika o kvašnem testu: Specifično delovanje Mesijevega kraljestva, ki počasi prežema skupnost njegovih bodočih sodeležnikov in po katerem bo vsa masa intenzivno premeščena v primerno duhovno stanje k sodeleštvu Kraljestva. (Efež. 4, 4 ff)

7., 8. Kakšno tehtno vprašanje in katero Jezusovo priliko o Kraljestvu je Lukež omenil neposredno zatem?

⁷ Prav pa je pri tem upoštevati naslednji važni faktor: evangelist Lukež omenja neposredno po svojem poročilu o dveh Jezusovih prilikah in o tem, kako je Jezus potoval iz kraja v kraj in poučeval, da je nekdo postavil vprašanje: »Gospod, je li pač malo teh, ki se zveličajo?« Je Jezusov odgovor podprl to domnevo? Ali je bilo iz tega mogoče razumeti, da bo Kraljestvo dejansko sestavljeno iz »male črede«? — Lukež 13:22, 23.

⁸ Takole beremo: »On jim pa reče: Borite se, da vnidete skozi tesna vrata; zakaj veliko, pravim vam, si jih bo prizadevalo priti noter, pa ne bodo mogli. Ko nekoč hišni gospodar vstane in zapre hišna vrata, tedaj začnete zunaj postajati in na vrata trkati govoreč: Gospod, Gospod, odpri nam! pa vam odgovori in poreče: Ne poznam vas, odkod ste. Tedaj začnete praviti: Jedli smo pred teboj in pili, in po ulicah naših si učil. Pa poreče: Pravim vam, ne poznam vas, odkod ste. Odstopite od mene vsi, ki delate krivico. Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse preroke v kraljestvu Božjem, sebe pa izgnane zunaj.« (Luk. 13:23 do 28) Vsi, ki vstopijo skozi »tesna vrata«, se bodo torej morali prej za to »boriti«. (Glej tudi Luk. 13:5-9)

 9. Kako je J. H. Paton v članku aprilske izdaje časopisa Zion’s Watch Tower iz leta 1881 pojasnil priliko o kvasu?

⁹ V aprilski izdaji časopisa Zion’s Watchtower iz leta 1881 (stran 5) je izšel članek J. H. Patona o priliki o kvašnem testu, v katerem smo lahko med drugim brali naslednje:

Ta napredujoči razvoj in čudoviti uspeh izgleda, da je ponazorjen v Odrešenikovi priliki, v kateri je Kraljestvo primerjal s kvašenim testom, ki ga je vzela žena in zamesila s tremi mericami moke, dokler ni bilo vse testo skisano. (Mat. 13:33). Zelo tehten in, dodali bi, veljaven ugovor proti takemu razumevanju prilike se opira na to, da je tako krušni kvas tudi kvas nauka o Bibliji označen kot nečist, kvarno delujoč element. Mar je Odrešenik nebeško kraljestvo dejansko ponazoril z elementom in dogajanjem, ki vpliva kvarno? Recimo, da je v svoji priliki tukaj govoril samo o značilnosti kvasa, namreč o njegovi prežemajoči moči. Tako kakor kvas, ki ne preneha učinkovati, dokler svojega dela ni opravil, tudi Božje Kraljestvo ne preneha učinkovati, dokler prekletstvo ni odstranjeno.

10. Kaj je bilo rečeno v Watchtowerju, 15. maja 1900, o prispodobi o kvasu?

¹⁰ V Zion’s Watchtower 15. maja 1900 (str. 154) pa je bilo rečeno malo drugače. Pod naslovom »Prilika o kvasu« je tam rečeno: »V vsej Bibliji se kvas uporablja kot podoba pokvarjenega. Na vsakem drugem mestu ponazarja nekaj slabega, nečistost, nekaj, kar oskrunja. ... Zato bi bilo nerazumno sklepati, da je Gospod — kakor kristjani na splošno mislijo — besedo kvas na tem mestu uporabil v dobrem smislu, da bi pokazal na dar svetega duha. Ne, ugotavljamo, da vsi njegovi nauki med seboj soglašajo, in lahko smo prepričani, da je kvas prav tako malo uporabil za prispodobo pravičnosti, kakor bi gobavost uporabil za prispodobo svetosti.«

11. Kako je bila prilika o kvasu pojasnjena v časopisu Watchtower, 15. junija 1910?

¹¹ V izdaji Watchtower 15. junija 1910 (stran 205) je bila ta misel potrjena. Pod podnaslovom »Kvas, skrit v moki« je bilo rečno: »Prispodoba o ,kvasu‘ (vrsta 33) ponazarja razvoj, s katerim je cerkev, kakor napovedano, zašla na napačni tir. Kakor se moka, ki jo vzame žena in vanjo zamesi kvas, vsa skisa, tako naj bi bilo tudi s Kristusovo cerkvijo: Hrana cele hišne skupnosti bo skisana ali pokvarjena. Več ali manj naj bo pokvarjena v vsej masi, predelani s kvasom krivih naukov. Zato obstaja sedaj komaj še kakšen nauk Jezusa ali apostolov, ki z zmotami srednjega veka ni več ali manj popačen ali skažen.« (Glej tudi The Watchtower 15. junija 1912 (str. 198, 199) pod podnaslovom »Prilika o kvasu«.)

KVAS IN VINO

12. Kako bi lahko prej omenjeni pisec ugovarjal člankom iz Watchtowerja in katero priliko o vinu in mehovih bi verjetno navedel?

¹² Recimo, da bi J. H. Paton — kakor C. T. Russel, urednik časopisa The Watchtower — takrat še živel, tedaj bi verjetno ugovarjal navedenim člankom iz izdaj časopisa Watchtower iz let 1900, 1910 in 1912. Verjetno bi bil mnenja, naj se Watchtower oprime misli, da je Jezus v tej prispodobi »govoril samo o značilnosti kvasa, namreč o njegovi prežemajoči moči«. Ker izhaja prežemajoča moč iz izzvanega vrenja, bi lahko dokazoval, da je vrenje samo vrenje, nekaj, na kar moramo gledati objektivno. Lahko bi opozoril na Mat. 9:17, kjer beremo Jezusove besede: »Tudi ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo; temveč novo vino vliva v nove mehove, in oboje se ohrani.« (Glej tudi Mar. 2:22; Luk. 5:37, 38.)

13. a) Kaj torej ponazarja vrenje vina? b) Katera vprašanja se zato pojavljajo glede simboličnega pomena vrenja, ki ga povzroča kvas?

¹³ Vztrajno vrenje novega vina povzroča plinske mehurčke in zato stari, krhki mehovi popokajo. Vinsko vrenje služi dobremu namenu. V tem primeru povzroči nekaj dobrega in zato tudi ponazarja nekaj dobrega. Mar to dokazuje, da povzroči nekaj dobrega tudi vrenje, ki ga povzroča kvas, v priliki o ženi, ki je nekaj kvasa zamesila v tri velike merice moke, dokler ni bila vsa masa skisana? Ali dela Biblija pri uporabi kvasa kot simbol nečesa slabega in hudobnega dve ali tri izjeme? Ali uporablja kvas na dva načina: kot ponazoritev nečesa dobrega in pravičnega in tudi kot ponazoritev nečesa slabega in hudobnega?

14. Kaj pokaže, da Biblija ne obravnava enako vrenja vina in vrenja, ki ga povzroča kvas?

¹⁴ Kako bi lahko imel prav nekdo, ki trdi, da Biblija kvas uporablja na dva načina, če se je vendar smelo pri slavju Pashe in pri sedemdnevnem praznovanju, ki je Pashi sledilo, piti vino, medtem ko je bilo uživanje vsakršnega kvašenega kruha prepovedano, da, celo s smrtno kaznijo? (3. Mojz. 23:5-13; Luk. 22:7-20) Ali obravnava torej Biblija vsako vrsto vrenja in njegovo prežemajočo moč enako? Ali pa obravnava samo z vrenjem povzročeno prežemajočo moč kot upoštevanja vredni faktor, ne glede na to, kaj je vrenje povzročilo? Biblijski odgovor se glasi: Ne! Drugače ne bi ugotovili navideznega nasprotja pri praznovanju Pashe in njej sledečem enotedenskem praznovanju nekvašenih kruhkov.

15. Kaj je torej pri vrenju odločilni faktor? Ali je zato v priliki o kvasu ponazorjeno nekaj pozitivnega ali nekaj negativnega?

¹⁵ Vidimo torej, da samo vrenje s svojo prežemajočo močjo ni odločilni faktor in zato ne mora biti prispodoba nečesa dobrega ali slabega. Ne, odločilni faktor je to, kaj vrenje povzroči. V Bibliji vrenje (kot faktor) ni ločeno od tega, kar ga povzroča. Zato vrenje, ki je pri nastajanju vina povzročeno po naravi poti, ni na isti stopnji kakor kisanje, ki ga v testu povzroči dodatek, namreč kvas.a Kdor se torej ozira na vrenje novega vina v novih mehovih, da bi dokazal, da je pri testu uporabljen kvas ponazoritev nečesa dobrega in pravičnega, napačno dokazuje. Njegov argument biblijsko ni utemeljen. Zato tudi dokazovanje, ki ga je navedel J. H. Paton leta 1881 v aprilski izdaji časopisa Zion’s Watchtower, ne velja. Sveto pismo nas sili, da naredimo v primeru kvasa kot prispodobo razliko. Tako torej prispodoba o kvasu ne kaže na nekaj pozitivnega, temveč negativnega. Toda ta tema bo v naši obravnavi kasneje bolj nadrobno pojasnjena.

»NEBEŠKO KRALJESTVO JE PODOBNO« RAZLIČNIM STVAREM

16., 17. Zakaj bi lahko nekdo na osnovi uvodnih besed prispodobe o gorčičnem zrnu in o kvasu ugovarjal prejšnjim pojasnilom? Toda s katerimi besedami se začenja prilika o mreži in za kaj je bila ta mreža uporabljena?

¹⁶ Ali velja pojasnilo prilike o kvasu, ki je izšla v omenjenih izdajah časopisa Watchtower v letu 1900, 1910 in 1912, tudi danes, v času, ko dosega izpolnitev preroških Jezusovih prispodob svoj višek? Da! Nekateri raziskovalci Biblije pa bi lahko ugovarjali: »To, kar se primerja s kvasom in gorčičnim zrnom, je vendar samo ,nebeško Kraljestvo‘!« (Mat. 13:31-33) To je res, toda v sedmi in zadnji ,priliki v 13. poglavju Matevža zapisane serije prispodob je Jezus tudi rekel:

¹⁷ »Zopet je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki se vrže v morje, in zajme rib vsake vrste. Ko se napolni, jo izvlečejo na breg, in sedejo in pobero, kar je dobro, v posode, a kar je slabo, pomečejo proč. Tako bode na koncu sveta. Angeli pridejo in ločijo hudobne izmed pravičnih in jih vržejo v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmi.« — Mat. 13:47-50.

18. a) Katera vprašanja se zato postavljajo v zvezi s priliko o mreži in o modrih in nespametnih devicah? b) Kaj je torej Jezus očitno mislil z besedami »nebeško kraljestvo je podobno ...«?

¹⁸ Vemo, da sestavljajo Jagnje Jezus Kristus in njegovih 144 000 naslednikov, duhovni Izraelci, »nebeško Kraljestvo« ali mesijansko »Božje Kraljestvo«. (Raz. 7:4-8; 14:1-5) Zato se nam vsiljuje vprašanje: Ali je s to priliko hotel reči Jezus, da vsebuje iz 144 001 člana sestavljen kraljevski razred, podoben mreži, »hudobne« in »dobre«, in da mrežo uporabljajo angeli, ki so nižji od Jezusa Kristusa? Spomnimo se tudi tega, da je Jezus neko drugo priliko pričel z besedami: »Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti. Pet pa jih je bilo nespametnih in pet modrih.« (Mat. 25:1, 2) Mar naj sklepamo, da je kraljevski razred, vseh 144 001, razdeljen na dve polovici: na skupino nespametnih in skupino razumnih? Nikakor! Jezus je torej z besedami, »tedaj bode nebeško kraljestvo podobno...«, očitno mislil, da je z nebeškim Kraljestvom povezana ta ali ona značilnost ali da je nekaj, kar je povezano s tem Kraljestvom, podobno tej ali oni stvari.

19., 20. a) Kaj moramo vedeti o prilikah, da bi jih pravilno razumeli? b) Zakaj je Jezus govoril ljudstvu v prilikah — kakor je sam rekel?

¹⁹ Gledano s tega stališča je lahko Jezus v neki prispodobi ponazoril negativni ali pozitivni razvoj stvari v zvezi s »Kraljestvom nebes« ali z mesijanskim »Božjim kraljestvom«. Da bi prispodobo ali celo vrsto prispodob pravilno razumeli, moramo upoštevati, kakšnemu namenu služi. Jezus je pokazal celo na ta namen. Ko je v javnosti povedal prispodobo o štirih vrstah tal, na katera je padlo sejalčevo seme, so ga vprašali njegovi učenci: »Zakaj jim v prilikah govoriš?« Bodimo pozorni na to, kar jim je Jezus odgovoril:

²⁰ Ker vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kajti kdor ima, mu bode dano in preobilno bo imel, kdor pa nima, se mu odvzame tudi to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker (po Izaija 6:9, 10) gledajoč ne vidijo in poslušajoč ne slišijo in ne umejo. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaije, katero pravi: ,S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in umeli s srcem in se izpreobrnili, in bi jih jaz ozdravil‘.« — Mat. 13:10-15.

21. a) Kako se je s tem, da je Jezus govoril v prilikah, na izraelskem ljudstvu izpolnilo prerokovanje Izaije 6:9, 10? b) Kako je bilo to dejstvo potrjeno s priliko o štirih vrstah tal?

²¹ Jezus je s tem, da je izraelskemu ljudstvu govoril v prilikah, izpolnil Psalm 78:2. S pomočjo prilik je tudi pokazal, da se bo spolnila prerokba iz Izaije 6:9, 10, da jih bo razmeroma malo, samo preostanek, sprejelo njegovo vest in bodo postali pravi kristjani, ki bodo končno vredni »nebeškega Kraljestva«. V priliki o sejalcu je na primer govoril o štirih vrstah tal, od katerih pa so se tri vrste izkazale za nerodovitne. Samo dobra tla so rodila bogat sad (namreč trideseteren, šestdeseteren in stoteren), kar zadeva oznanjevanje vesti o Kraljestvo. (Mat. 13:3-8) Tako je torej v prvi prispodobi iz te serije prilik o »nebeškem Kraljestvu« prevladala negativna stran.

22. Na katerem razredu, omenjenem v Jezusovi priliki o pšenici in ljuljki, se izpolnjuje Izaija 6:9, 10?

²² V naslednji priliki, o pšenici in ljuljki, je sovražnik posejal ljuljko med pšenico na njivi, tako da je v času žetve ljuljka vse prerasla. Jezus je rekel o »dobrem semenu«: »To so sinovi kraljestva«, to pomeni maziljeni pravi kristjani. Ljuljka pa je ponazarjala navidezne kristjane, »sinove Hodobnega«, namreč satana, hudiča, ki jih je posejal. Žetev je konec tega sestava stvari, čas, v katerem živimo sedaj. Kaj ugotovimo, če opazujemo duhovno žetev, ki poteka od pomladi leta 1919 n. št.? Naslednje: »sinovi kraljestva«, ki ,so bili »požeti« pod vodstvom angelov, predstavljajo samo preostanek. Danes jih je samo še približno deset tisoč, ki jemljejo na slavju Spominske večerje simbole, to je kruh in vino. Njihovo število, ki je štelo leta 1948 še 25 395, se je od takrat zmanjšalo. Število navideznih »sinov Kraljestva«, članov cerkva krščanstva, na katerih se izpolnjuje prerokba Izaije 6:9, 10, pa znaša približno eno milijardo. — Mat. 13:24-30, 36-43.

23. Koliko ljudi je v priliki o zakladu na polju naredilo pozitivne korake?

²³ V priliki o polju, na katerem je skrit zaklad, je samo en človek našel ta zaklad in je »prodal vse, kar je imel, in kupil tisto polje«. Vsi ostali so svojo pozornost usmerili drugim vrednotam, ker so bile njihove oči kakor »zalepljene«, tako da niso videli na polju skrite zaklada. — Mat. 13:44.

24. Koliko potujočih trgovcev je bilo v priliki o dragocenem biseru pripravljenih plačati ceno zanj?

²⁴ V priliki o »dragocenem biseru« je imel samo en potujoči »trgovec« željo, da bi dobil najredkejši biser, ki ga je bilo mogoče najti. Bil je edini, ki je takoj »šel in prodal vse, kar je imel, in ga kupil«. Vsem drugim potujočim trgovcem se je zdelo dragoceno kaj drugega, verjetno nekaj, za kar ni bilo treba plačati vsega, kar so imeli. — Mat. 13:45, 46.

25., 26. a) V katerem času dosega izpolnitev prilike o mreži in o pšeničnem polju svoj višek? b) Kako se izpolnjujejo prerokbe na »pravičnih« in na navideznih kristjanih?

²⁵ V priliki o mreži je pokazano, da so s to veliko ribiško pripravo ribiči, ki ponazarjajo »angele«, ulovili »rib vsake vrste«, ribe, ki so jih smeli Zakonu zvesti Židje jesti, in še take, ki jih niso smeli jesti. Samo uporabne ribe so dali v posode, druge pa so kot nekaj gnusnega vrgli proč. — Mat. 13:47-50.

²⁶ Tukaj na Zemlji, kjer od leta 1914. živimo v času »konca tega sestava stvari«, dosega izpolnitev preroške prilike o žitnem polju svoj višek. Delo, s katerim so »hudobni ločeni od pravičnih«, in ki poteka pod nevidnim vodstvom svetih Božjih angelov, je v teku. Katera dejstva pa ugotavljamo v zvezi z »nebeškim Kraljestvom«? Ali sestavljajo za nebeško Kraljestvo poklicani »pravični« pretežno večino? Ne, pri njih gre za nepomembni »preostanek« duhovnih Izraelcev, medtem ko gre število članov cerkva krščanstva, ki upajo po smrti priti v nebo, v milijone. Prerokba Izaije 6:9, 10 se izpolnjuje na teh navideznih kristjanih, ki bodo vrženi v »ogenj« bližnje »velike stiske«. (Mat. 13:47-50) Krščanstvo, navidezno nebeško Kraljestvo, torej ni kraj, ki bi nekomu v našem času nudil zavetje.

[Podčrtna opomba]