»Ključi« največje vladavine - uporabljeni

»Dam ti ključe nebeškega Kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Matevž 16:19)

1., 2. a) Kdo je bil po rimski mitologiji vrhovni vratar v nebesih? b) Kaj lahko v zgodovinskem pogledu rečemo za Jezusa Kristusa kot lastnika ključev?

JE v nebesih kakšen hišnik ali vratar? V stari rimski mitologiji je bil Janus, bog nad bogovi, glavni vratar v nebesih in na Zemlji. Janusovo svetišče še vedno stoji na severni strani rimskega Foruma, blizu Kurije, vendar ga ne obožujejo več. Kako pa je z zgodovinsko osebnostjo, Jezusom Kristusom, ki je sedaj oslavljen v nebesih, na desnici resničnega »Boga nad bogovi«, Jehove? (5. Moj. 10:17) Okoli leta 96. n. št. je rekel oslavljeni Jezus apostolu Janezu, ko mu je narekoval pismo, namenjeno filadelfijski skupščini v Mali Aziji:

² »In angelu skupščine v Filadelfiji piši: To pravi Sveti, Resnični, ki ima ključ Davidov, ki odpira, in nihče ne zapre; in zapira, in nihče ne odpre. Vem za dela tvoja. Glej, postavil sem pred teboj vrata odprta, in nihče jih ne more zapreti, ker majhno imaš moč, in ohranil si besedo mojo in nisi zatajil imena mojega.« (Raz. 3:7, 8)

 3. a) V kakšnem sorodstvu je bil Jezus Kristus z Davidom? b) Zakaj je dal Jehova Jezusu »Davidov ključ« in kako ga uporablja?

³ Šteto od Davida, prvega židovskega kralja v Jeruzalemu, je Jezus Kristus triinštirideseti po vrsti v kraljevski dinastiji potomcev tega znamenitega kralja. Z Jezusom Kristusom se ta kraljevska vrsta zaključuje, ker je on postal stalni dedič Davidovega kraljestva. (Lukež 3:23—31) Zaradi tega je Bog Jehova dal svojemu oslavljenemu Sinu »Davidov ključ«. Davidovo kraljestvo je bilo značilno po teokraciji, bilo je tipično Božje Kraljestvo. (1. Letop. 29:23; 2. Letop. 13:5, 8) V rokah oslavljenega Davidovega potomca, Jezusa Kristusa, je to kraljestvo postalo pravo Božje Kraljestvo. On kot zakoniti lastnik »Davidovega ključa«, »odpira« (daje) in »zapira« (odvzema) prednosti in možnosti osebam na Zemlji v zvezi z Božjim Kraljestvom.

4., 5. Kakšne prednosti bi po Jezusovih besedah, izrečenih blizu Cezareje Filipove, naj dobil zvesti Peter?

⁴ Glede službenih prednosti, ki bi jih naj dobil njegov zvesti apostol Simon Peter, mu je Jezus nekoč rekel: »Ti si Peter (grško: Petros; latinsko: Petras), in na tej skali (grško: tautei tei petrai; latinsko: hanc petram) sezidam skupščino svojo in vrata hadesa je ne bodo premagala. In dam ti ključe nebeškega Kraljestva: in karkoli zvežeš na Zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežeš na Zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mat. 16:18, 19, NS)

⁵ Jezus je izrekel te zgodovinske besede po pashi leta 32. n. št. blizu Cezareje Filipove, nedaleč od gornjih pritokov reke Jordan. (Mat. 16:13—17)

KDAJ SO BILI DANI IN UPORABLJENI

 6. Kakšni so ti »ključi nebeškega Kraljestva« in kaj so predstavljali?

⁶ »Ključi nebeškega Kraljestva« ali »Davidov ključ« niso bili dobesedni ključi iz zemeljskih snovi. To so bili duhovni ključi, namreč, prednost, čast, dodelitev in pooblastilo za začetek ali otvoritev programa obveščanja, poučevanja in osebnega posredovanja v zvezi z nebeškim Kraljestvom. S pomočjo tega so se ljudje, ki so najprej iskali nebeško Kraljestvo, mogli okoristiti priprav, ki jih je naredil Bog po Jezusu Kristusu, dediču nebeškega Kraljestva. Zato sodelujejo v nečem, kar jim prej ni bilo omogočeno.

 7. Kakšne pogoje mora izpolnjevati vsakdo, ki hoče priti v nebeško Božje kraljestvo, kakor je razodel Jezus Nikodemu v Jeruzalemu?

⁷ Dve leti pred tem je v Jeruzalemu Jezus razodel židovskemu upravniku, farizeju po imenu Nikodem, določene osnovne pogoje, ki jih mora vernik izpolnjevati, da bi prišel v nebeško Božje Kraljestvo. Jezus je rekel: »Resnično ti pravim, če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.« Mar da se »na novo« rodi svoji človeški materi? Ne, Jezus je pojasnil Nikodemu: »Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje. Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz duha, je duh.« (Jan. 3:1—6)

 8. Ali bi bilo logično, da bi nekdo, ki ni krščen in duhovno maziljen kristjan, posedoval in uporabljal takšne »ključe« in kakšen primer imamo v zvezi s tem?

⁸ Ali bi torej lahko nekdo, ki se še ni ‚rodil iz vode in duha‘, namreč, kdor še ni krščen in duhovno maziljen kristjan, posedoval in uporabljal »ključe«, ki omogočajo drugim vstop v Božje Kraljestvo? To ne bi bilo logično. Zato »ključi nebeškega Kraljestva« niso bili dani Janezu, čeprav je krstil Jezusa in prvi oznanjeval: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 3:1, 2)

 9. Kako vemo, da je bil Peter z duhom rojen, ko mu je bil dan prvi »ključ«, in kako je bilo z maziljenim etiopskim proselitom, omenjenim v Dejanjih apostolov 8:27, 28?

⁹ Ali je bil takrat apostol Peter duhovno rojen, ko mu je dal Jezus Kristus prvi »ključ«, da bi ga uporabil? Da, ker je ob binkoštih leta 33. n. št. uporabil Jehova oslavljenega Jezusa, da je krstil s svetim duhom približno 120 učencev, ki so čakali v gornji dvorani v Jeruzalemu, tudi Petra. Takoj zatem, ko je bil Peter rojen z Božjim duhom, je vstal in govoril pred več kot tri tisoč Hebrejci in obrezanimi proseliti, ki so se zbrali in so bili priče začetka izpolnjevanja prerokbe iz Joela 2:28, 29. Čeprav je obrezani etiopski proselit omenjen v Dejanjih apostolov 8:27, 28 med »pobožnimi ljudmi«, zbranimi ob binkoštih v Jeruzalemu, tedaj ni šel iz templja, da bi poslušal Petra. (Dej. ap. 2:1—12) Toda pozneje je dobil priložnost za to.

10. Kdaj in kako je Peter uporabil prvi »ključ«?

¹⁰ Peter je odločno rekel tisočerim opazovalcem, da so kot verska skupnost zagrešili zločin, ker so pred dvainpetdesetimi dnevi usmrtili Jezusa Kristusa. »Pobožni ljudje«, katerih vest je bila prizadeta, so zatem vprašali: »Kaj nam je storiti, možje in bratje?« Peter je odgovoril: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov svojih, in prejmete dar svetega duha. Kajti za vas velja ta obljuba in za otroke vaše in za vse, ki so še daleč, kolikorkoli jih pokliče Jehova, Bog naš.« Peter je nadaljeval: »In z mnogimi drugimi besedami pričuje in jih opominja, rekoč: Rešite se tega popačenega rodu.« (Dej. ap. 2:14—40) Na ta način je duhovno rojeni Peter uporabil prvi »ključ«.

11. Kako so bili tisoči tistih, ki so poslušali Petra, »na novo rojeni« ali »rojeni iz vode in duha«?

¹¹ Ali so kateri od teh naravnih Hebrejcev vstopili skozi ta odprti vhod kot Hebrejci, katerih prednikom je dal Jehova obljubo, zapisano v Joelu 2:28, 29? Dejanja apostolov 2:41, 42 nam na to odgovorijo: »Kateri so torej besedo njegovo (Petrovo) radi sprejeli, so bili krščeni; in pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš. Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratovski zvezi in v lomljenju kruha in v molitvah.« S krstom v vodi v imenu Jezusa Kristusa in sprejetjem brezplačnega daru, svetega duha, so bili »na novo rojeni«, »rojeni iz vode in duha.« (Jan. 3:3, 5)

ZA KOGA JE BIL UPORABLJEN DRUGI KLJUČ

12., 13. a) Kaj bi pomenilo, če bi Peter uporabil le en ključ? b) Kaj je v zvezi s tem rekel Jezus svojim učencem malo pred vnebohodom?

¹² Petru ni bil obljubljen en ključ, temveč »ključi nebeškega Kraljestva«. To je pomenilo najmanj dva ključa. Kdaj mu je zato bil dan drugi ključ in v čigavo korist? Če bi Peter potreboval le en ključ, tedaj bi sestavljali 144 000 samo naravni Hebrejci in obrezani hebrejski proseliti, ki jih je Jezus Kristus gradil na sebi kot na skali, kot popolno duhovno maziljeno skupščino. (Mat. 16:18; Raz. 7:4—8; 14:1—3) Ali se je nebeška rešitev omejevala samo na tiste, ki so sprejeli Petrovo uporabo ključa ob binkoštih? Kaj pa je rekel Jezus pred vnebohodom, štirideseti dan po svojem vstajenju? Tistega dne je blizu Jeruzalema rekel svojim učencem:

¹³ »Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in vstati tretji dan iz mrtvih, in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema. Vi pa ste priče temu. In glejte, jaz pošljem obljubo Očeta svojega na vas (iz Joela 2:28, 29); a vi ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave.« (Luk 24:46—49)

14., 15. Kako je Jezus po Dejanjih apostolov 1:8 pokazal razliko v zvezi s širjenjem oznanjevanja o kesanju »med vsemi narodi«?

¹⁴ Toda po Dejanjih apostolov 1:8 je Jezus še podrobneje opisal, kako se bo oznanjevanje o kesanju na osnovi njegovega imena postopoma širilo »med vsemi narodi«. Rekel je: »Temveč prejmete moč, ko pride sveti duh na vas in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja Zemlje.«

¹⁵ Tukaj je Jezus ločil Samarijo od vse »Judeje«. Zaradi tega je skozi vso svojo zemeljsko službo ločil ali delal razliko med obrezanimi naravnimi Judi in obrezanimi Samarijani.

16. Zakaj je ostal Jezus ob svojem povratku v Galilejo dva dni pri prebivalcih samarijskega mesta Sihar?

¹⁶ Po pashi leta 30. n. št. v prvem letu javnega delovanja, je šel Jezus na svoji poti iz Judeje v Galilejo skozi Samarijo. V zvezi s tem je bilo pripomnjeno, da se »Judje ne pečajo s Samarijani«. (Jan. 4:9) Toda pri Jakobovem studencu blizu mesta Sihar, se je Jezus odločil govoriti s Samarijanko. Bila je dejansko prva oseba, ki ji je Jezus priznal, da je Mesija ali Kristus. Ali zato, ker ni bila Judinja? (Mat. 16: 20) Razen tega so na povabilo samarijskih meščanov iz Siharja Jezus in apostoli ostali tam dva dni in se pogovarjali z njimi. Mnogi med njimi so pričeli verovati in so rekli Samarijanki, ki jim je prenesla pričevanja: »Sedaj ne verujemo več zaradi tvojega govorjenja, kajti sami smo slišali in vemo, da je ta resnično Zveličar sveta, Kristus.« (Jan. 4:39—43)

17. Kakšno stališče je Jezus zavzel do Samarijanov, ki so verovali v njega in krščevanje z vodo?

¹⁷ Kljub temu je Jezus še naprej ločeval Hebrejce od Samarijanov, čeprav so nekateri Samarijani verovali v njega. Ali je Jezus te verujoče Samarijane povabil, da se krstijo v vodi z Janezovim krstom? Ne! To je bilo pomembno, ker je v Bibliji neposredno pred poročilom o Jezusovem obisku v samarijskem Siharju, napisano: »Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez (dasi Jezus sam ni krščeval, marveč učenci njegovi), zapusti Judejo in gre zopet v Galilejo. Moral je pa iti skozi Samarijo. Pride torej do samarijskega mesta, ki se imenuje Sihar, blizu zemljišča, ki ga je dal Jakob Jožefu, sinu svojemu. Tam je bil studenec Jakobov.« (Jan. 4:1—6)

18. Kakšno stališče so pokazali samarijski vaščani do Jezusa dve leti pozneje, ko je potoval skozi Samarijo v Jeruzalem?

¹⁸ Ali so bile dve leti pozneje stvari za Jezusa še tako ugodne? On in njegovi učenci so šli tedaj v nasprotni smeri, da bi prisostvovali hebrejskemu prazniku šatorov v Jeruzalemu. Tedaj gredo poslanci Jezusovi »in stopijo v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen (kam?) v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: ‚Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?‘ Toda obrnil se je in ju posvaril. ... In odšli so v drugo vas.« (Luk. 9:51—56, EI) Če bi Jezus popustil vročemu temperamentu Jakoba in Janeza, bi to lahko povzročilo predsodke Samarijanov do krščanstva.

19. a) Kakšna navodila je dal Jezus 12 apostolom, ko jih je razposlal po dva in dva, glede Samarijanov? b) Kakšno je bilo splošno razpoloženje Hebrejcev do Samarijanov po Janezu 8:47, 48?

¹⁹ Že leto pred tem, ko je Jezus pred pasho leta 32. n. št. poslal apostole oznanjevat po dva in dva, jim je rekel: »Ne hodite na pot poganov in ne pojdite v mesto Samarijanov, marveč pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Hodeč pa oznanjujte in pravite: Približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 10:5—7; Lukež 9:1—6) Mesece pozneje, po prazniku šatorov leta 32. n. št., je Jezus poslal sedemdeset evangelistov in jim dal navodila, podobna tistim, ki jih je dal dvanajsterim apostolom. Vasi in mesta, v katerih so oznanjevali Božje kraljestvo, so bila najbrž v Judeji, ne v Samariji. (Luk. 10:1—24) Niso poročali o obiskovanju samarijskih mest. Šli so »k izgubljenim ovcam Izraelove hiše«. Zakaj? Ker ti evangelisti niso dobili večjega pooblastila od apostolov. Splošno razpoloženje Hebrejcev do Samarijanov se lahko vidi tudi iz besed, ki so jih neverni Hebrejci izrekli Jezusu, ko jim je rekel, da niso od Boga: »(Ti) si Samarijan in imaš zlega duha.« (Jan. 8:47, 48)

20. Zakaj Samarijani niso imeli koristi od Petrove uporabe prvega ključa »nebeškega kraljestva« v Jeruzalemu ob binkoštih, in katero vprašanje se zato pojavlja?

²⁰ Jezus je pokazal na razliko med Samarijani in Hebrejci, ko je rekel Samarijanki: »Vi molite, česar ne poznate, mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov.« (Jan. 4:22, EI) Jezus je označil Samarijana kot »tujca« ali še bolj dobesedneje, kot tistega, ki pripada »drugi rasi«. (Luk. 17:16—18; glej prevod besedo za besedo Kingdom Interlinear Translation.)a Samarijani, ki so izvajali oboževanje na gori Gerazim, niso ob binkoštih leta 33. n. št. šli v Jeruzalem. Zato niso imeli korist od Petrove uporabe prvega ključa »nebeškega kraljestva«. (Dej. ap. 2:5—11) Kdaj pa so dvanajsteri apostoli posvetili pozornost Samariji po tistem, ko je bil nanje izlit sveti duh v Jeruzalemu, da bi mogli sodelovati v tem, kar je Jezus napovedal po Dejanjih apostolov 1:8?

21. Zakaj je evangelist Filip prispel v Samarijo in zakaj je njegova prisotnost mnoge razveselila?

²¹ Po binkoštih so se v krščanski skupščini v Jeruzalemu zgodile mnoge stvari. Po mučeniški smrti Štefana je sledilo preganjanje, ki je prisililo vse člane skupščine, razen dvanajstih apostolov, da so pobegnili iz Jeruzalema. (Dej. ap. 8:1—5) Filip, Štefanov bližnji sodelavec, in drugi hebrejski kristjani, so zbežali na sever, v Samarijo, zaradi preganjanja, in ne zato, ker bi jim tako naročili apostoli. (Dej. ap. 6:1—6; 21:8) Tam je Filip, ki je po Božjem duhu imel dar, da dela čudeže, oznanjeval dobro vest o obujenem in oslavljenem Jezusu Kristusu, in delal je mnoga čudežna znamenja — ko je ozdravljal. »Nastalo je torej veliko veselje v tem mestu.« (Dej. ap. 8:8, EI)

22. Katero vprašanje se pojavi zaradi Filipovega krščevanja z vodo mnogih samarijskih žena in mož?

²² Kakšen je bil učinek tega? »Ko so pa verovali Filipu, ki je oznanjeval evangelij o kraljestvu Božjem in o imenu Jezusa Kristusa, so se dali krstiti možje in žene.« Med temi ljudmi je bil tudi čarovnik po imenu Simon, ki »se je pečal s čarovništvom in mamil ljudstvo samarijsko«. (Dej. ap. 8:9, 12, 13) Pri tem nastane vprašanje: Ali so bili ti verni Samarijani rojeni »iz vode in duha«? Voda je pri krstu imela svojo vlogo, toda kaj je z duhom? Če bi postali po krstu v vodi z duhom rojeni, tedaj bi bil Filip tisti, ki bi tej novi skupini, Samarijanom, odprl pot v »nebeško kraljestvo«. Ali je zares to naredil, čeprav ni pripadal dvanajsterim apostolom? Kaj nam pokaže navdihnjeno poročilo?

23. Zakaj se o Filipu ne poroča, da je obljubil svetega duha samarijskim kandidatom za krst v Jezusovem imenu?

²³ Filip ni bil eden od apostolov, katerim je Jezus rekel: »Karkoli zvežeš na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mat. 18:18; 16:19; 10:2—4; Jan. 1:43—48) Zato se ne poroča, da je Filip o krščevanju v vodi Samarijanom karkoli obljubil glede svetega duha. Ni bil pooblaščen, da reče kakor Peter Hebrejcem ob binkoštih: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov, in prejmete dar svetega duha.« (Dej. ap. 2:38)

24. a) Ali so bili Samarijani zato, ker so se obrezovali in držali praznike, ki so se nahajali v Mojzesovih zapisih, v zakonu zaveze? b) Ali so bili istočasno s krstom z vodo v Jezusovo ime rojeni »iz vode in duha«?

²⁴ Samarijani niso bili v Zavezi postave, ki jo je Mojzes posredoval Izraelcem na gori Sinaj, čeprav so Samarijani priznavali pet Mojzesovih knjig ali Pentateuh kot Božjo besedo in slavili pasho ter binkošti na gori Gerazim v Samariji. (2. Kralj. 17:29, 30; Jan. 4:19, 20) Torej jih ni obreza na telesu sama po sebi naredila za hebrejske proselite. Samarijani niso bili sokrivi Jezusove smrti in zato se jim ni bilo treba krstiti v vodi, da bi prosili Boga za odpuščanje tega tehtnega greha, za katerega bi se naj kesali. Pač pa je Filip krstil Samarijane v ime Jezusa Kristusa kot Mesije (Kristusa) in »Odrešenika sveta«. (Jan. 4:25, 26, 28, 29, 42) Ali so bili zaradi tega »rojeni iz vode in duha«? Ne! Ker takrat niso dobili svetega duha.

25. Kako se v Dejanjih apostolov 8:14—17 vidi, zakaj krščeni Samarijani niso bili rojeni iz vode in duha?

²⁵ Zakaj pa je bilo tako? V Dejanjih apostolov 8:14—17 piše: »Ko so pa apostoli v Jeruzalemu slišali, da je sprejela Samarija besedo Božjo, pošljejo k njim Petra in Janeza. In ko sta prišla doli, sta molila zanje, da bi prejeli svetega duha. Zakaj na nobenega izmed njih še ni bil prišel, ampak bili so samo krščeni v ime Gospoda Jezusa. Tedaj sta (Peter in Janez kot apostola) pokladala roke nanje, in so (krščeni Samarijani) prejemali svetega duha.« To pa ne pomeni enostavno čudežne duhovne darove.

26. Za kakšno prednost so postali usposobljeni krščeni Samarijani in kaj je v prisotnosti Janeza uporabil Peter?

²⁶ Tako so bili krščeni Samarijani prvič »rojeni« z duhom in vodo ter usposobljeni za vstop v Božje nebeško Kraljestvo. (Jan. 3:5) Delovanje duha je bilo podobno delovanju, ki je opisano pozneje v Dejanjih apostolov 10:44—46 in 11:15—17. Apostol Peter je torej uporabil drugi »ključ nebeškega Kraljestva« v korist vernih, krščenih Samarijanov. Apostol Janez je sicer bil s Petrom, toda tudi prej, ob binkoštih, je bilo enajst drugih apostolov s Petrom, ki je nosil »ključ«. (Glej tudi Matevž 18:1, 18.)

27. Kako Dejanja apostolov 8:18—23 pokazujejo, da je Peter vodil v razgovoru s Simonom, bivšim čarovnikom?

²⁷ Petrovo prednost potrjuje, kar je zapisano v Dejanjih apostolov 8:18—23: »Videč pa Simon (čarovnik), da se po pokladanju rok apostolov daje sveti duh, jim prinese denarja in reče: Dajta tudi meni to oblast, da prejme svetega duha, na kogarkoli položim roke. Peter pa mu reče: Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, ker meniš, da se more dar Božji dobiti za denar. Nimaš ga dela, ne deleža v tej reči, kajti srce tvoje ni odkrito proti Bogu. Izpokori se torej od te hudobnosti svoje in prosi Jehovo, če bi se ti morda odpustila namera srca tvojega. Kajti vidim te, da si v žolču grenkobe in v zvezi krivice.« To pokazuje, da je Peter v tem delu prednjačil kot glavni Kristusov zastopnik. Govoril je kot tisti, ki so mu bili izročeni ključi Kraljestva.

28. Komu se je takrat še nudila prilika za vstop v Kraljestvo in kje so pričeli duhovno rojeni Samarijani oboževati nebeškega Očeta?

²⁸ Od takrat se je enaka priložnost nudila še drugim v Samariji. Zato beremo v Dejanjih apostolov 8:25 dalje: »Ona torej (Peter in Janez), potem ko sta izpričala in govorila besedo Jehovino, sta se vračala v Jeruzalem in mnogim vasem Samarijanov oznanjevala evangelij.« Tedaj so krščeni duhovno rojeni Samarijani pričeli oboževati svojega nebeškega Očeta, Jehovo, v njegovem duhovnem templju, ne na gori Gerazim in v Jeruzalemu, temveč v njegovem večjem duhovnem templju. (Jan. 4:21)b

29. Kaj se je zgodilo z duhovno rojeno skupščino v Judeji, Galileji in Samariji zatem, ko se je Savel spreobrnil, in kje se je naselil Filip?

²⁹ Filip in drugi hebrejski kristjani so bili prisiljeni bežati v Samarijo zaradi preganjanja, ki ga je sprožil farizej Savel iz Tarza. Toda ko se je Savel spreobrnil h krščanstvu, se je spremenilo stanje za skupščino v Palestini. V Dejanjih apostolov 9:31 je rečeno: »Tako je zdaj skupščina po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir in je napredovala; in ker je hodila v strahu Jehovinem in v tolažbi svetega duha, se je razmnoževala.« Filip se je končno naselil v pristaniškem mestu Cezareja, kjer je imel rimski guverner za Judejo svoj glavni sedež in kjer je bila nastanjena četa italijanskih vojščakov. (Dej. ap. 8:40; 21:8; 10:1; 23:23—35)

[Podčrtni opombi]