»Gojite gostoljubnost«
»V potrebah pomagajte svetim, gojite gostoljubnost.« (RIMLJANOM 12:13)
1. Kaj je ena od temeljnih človeških potreb in v čem se ta kaže?
DANDANES je lahko pozna večerna hoja po osamljeni ulici v neznani soseščini moreča izkušnja. Toda enako stresno je lahko za koga to, da se znajde med množico ljudi, v kateri ne pozna niti on drugih niti drugi njega. Res je, integralni del človeške narave je potreba po tem, da se kdo zanima za nas, da smo zaželjeni in ljubljeni. Nihče ne želi, da bi z njim ravnali kot z neznancem ali obstrancem.
2. Kako je Jehova poskrbel za našo potrebo po tovarištvu?
2 Bog Jehova, Narejevalec in Stvarnik vsega, se dobro zaveda človeške potrebe po tovarištvu. Bog je kot Oblikovalec človeškega stvarstva že od samega začetka vedel, da »ni dobro biti človeku samemu«, zato je glede tega nekaj tudi ukrenil. (1. Mojzesova 2:18, 21, 22) Biblija je prepolna zgledov dobrotljivih dejanj, ki so jih Jehova in njegovi služabniki naredili za ljudi. Iz teh zgledov se lahko učimo, kako ,gojiti gostoljubnost‘, kar bo drugim v radost in veselje, nam pa v zadovoljstvo. (Rimljanom 12:13)
Imeti rad neznance
3. Pojasnite temeljni pomen gostoljubnosti.
3 Beseda »gostoljubnost«, kot se jo rabi v Bibliji, je prevedena iz grške besede philoxenía, sestavljene iz dveh besednih korenov, ki pomenita »ljubezen« in »neznanec«. Gostoljubnost je torej v bistvu »ljubezen do neznancev«. Vendar pa še zdaleč ni samo formalnost, niti ni samo stvar vljudnosti. Zajema namreč posameznikova čustva in srčno navezanost. Po Exhaustive Concordance of the Bible, James Strong, glagol philéo pomeni »biti prijatelj (imeti rad [posameznika ali predmet]), se pravi, biti srčno navezan na (označuje osebno navezanost kot stvar čustev ali občutkov)«. Zato gre gostoljubnost dlje od ljubezni, ki temelji na načelu, ki jo morda pokažemo iz občutka dolžnosti ali obveze. Gostoljubnost je ponavadi izraz iskrene naklonjenosti, srčne navezanosti in prijateljstva.
4. Komu bi morali izkazovati gostoljubje?
4 Takšne naklonjenosti in srčne navezanosti je deležen »neznanec« (grško xénos). Kdo bi to lahko bil? Strongova Concordance definira besedo xénos kot ,inozemski (dobesedno tuj oziroma figurativno nov); iz tega gost oziroma (vice versa) neznanec‘. Torej lahko gostoljubnost, kot se vidi iz Biblije, odseva dobrotljivost do koga, ki ga imamo radi, lahko pa jo naklonimo tudi popolnemu neznancu. Jezus je pojasnil: »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li tega tudi cestninarji? In če pozdravljate samo brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi pogani tako?« (Matevž 5:46, 47) Iskrena gostoljubnost gre preko razprtij in diskriminacije, ki sta posledici predsodkov in strahu.
Jehova, popolni gostitelj
5., 6. a) Kaj je imel Jezus v mislih, ko je rekel, ,Oče vaš nebeški je popoln‘? b) V čem se kaže Jehovova radodarnost?
5 Potem ko je Jezus opozoril na pomanjkljivosti ljubezni, ki jo ljudje dokazujemo drug drugemu, kot je navedeno na prejšnji strani, je pripomnil: »Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.« (Matevž 5:48) Jehova je seveda popoln v vseh pogledih. (5. Mojzesova 32:4) Kljub temu pa je Jezus pred tem poudaril določen vidik Jehovove popolnosti, ko je rekel: »[Bog] veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.« (Matevž 5:45) Jehova pri dokazovanju dobrotljivosti ne pozna pristranosti.
6 Jehova je kot Stvarnik lastnik vsega. »Moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah. Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti,« pravi Jehova. (Psalm 50:10, 11) Kljub temu pa ničesar sebično ne zbira zase. Iz radodarnosti oskrbuje vsa svoja stvarjenja. Psalmist je o Jehovu rekel: »Odpiraš svojo roko in dobrohotno nasičuješ vse, kar živi.« (Psalm 145:16, EI)
7. Kaj se lahko naučimo iz Jehovovega ravnanja z neznanci in potrebnimi?
7 Jehova daje ljudem vse, kar potrebujejo – celo tistim, ki ga ne poznajo, ki so zanj neznanci. Pavel in Barnaba sta listrske malikovalce opomnila, da Jehova »sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem«. (Dejanja 14:17) Še posebej pa je dobrotljiv in radodaren do potrebnih. (5. Mojzesova 10:17, 18) Veliko stvari je še, ki se jih lahko naučimo od Jehova v izkazovanju dobrotljivosti in radodarnosti, se pravi gostoljubnosti do drugih.
8. Kako Jehova s tem, ko skrbi za naše duhovne potrebe, dokazuje svojo radodarnost?
8 Jehova pa poleg tega, da obilno zadovoljuje gmotne potrebe svojih stvarjenj, skrbi tudi za njihove duhovne potrebe. Še preden se je kdor koli od nas sploh zavedel, v kako obupnem duhovnem stanju smo, je Jehova že ukrepal v naše duhovno dobro, in to na najvelikodušnejši način. Tako lahko v Listu Rimljanom 5:8, 10 beremo: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Kajti [. . .] bili [smo] spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki.« Ta priprava grešnim ljudem omogoča, da pridejo s svojim nebeškim Očetom v srečen družinski odnos. (Rimljanom 8:20, 21) Jehova pa je poskrbel tudi za ustrezne smernice in vodstvo, tako da lahko v življenju uspemo, kljub našemu grešnemu in nepopolnemu stanju. (Psalm 119:105; 2. Timoteju 3:16)
9., 10. a) Zakaj lahko rečemo, da je Jehova popolni gostitelj? b) Kako naj bi pravi častilci v tem pogledu posnemali Jehova?
9 Glede na vse to lahko rečemo, da je Jehova zares popolni gostitelj, in to v toliko pogledih. On ne spregleda potrebnih, nepomembnih in nizkih ljudi. Iskreno se zanima in skrbi za neznance, celo za svoje sovražnike, pri tem pa ne pričakuje nobenega gmotnega povračila. Ali ni torej Jehova, glede na vse to, najizrednejši zgled popolnega gostitelja?
10 Jehova kot Bog takšne srčne dobrote in radodarnosti želi, da ga v tem posnemajo tudi njegovi častilci. Povsod v Bibliji najdemo izredne zglede te dobrohotne vrline. Encyclopaedia Judaica opaža, da »v starem Izraelu gostoljubnost ni bila zgolj stvar olike, marveč ustaljene nravstvene navade [. . .]. Biblijska običaja, da so izrazili dobrodošlico izčrpanemu popotniku in sprejeli medse neznanca, sta bila temelj, iz katerega se je gostoljubnost z vsemi vidiki razvila v nadvse cenjeno vrlino v judovskem izročilu.« Gostoljubnost je več kot le posebnost kake narodnosti ali etnične skupine, morala bi namreč biti značilnost vseh pravih Jehovovih častilcev.
Gostitelj angelov
11. Kateri izreden zgled kaže, da prinaša gostoljubnost nepričakovane blagoslove? (Glej tudi 1. Mojzesova 19:1–3; Sodniki 13:11–16.)
11 Ena najbolj znanih biblijskih pripovedi o dokazu gostoljubnosti je pripoved o Abrahamu in Sari, ko sta taborila med velikimi Mamrejevimi drevesi blizu Hebrona. (1. Mojzesova 18:1–10; 23:19) Apostol Pavel je imel nedvomno v mislih ta dogodek, ko je izrekel opomin: »Gostoljubnosti ne pozabite: ž njo so namreč nevedoma nekateri vzeli pod streho angele.« (Hebrejcem 13:2) S preučevanjem te pripovedi bomo laže razumeli, da gostoljubnost ni samo stvar navade ali vzgoje. To je pobožna vrlina, ki prinaša čudovite blagoslove.
12. Kako je Abraham dokazal ljubezen do neznancev?
12 Iz Prve Mojzesove knjige 18:1, 2 lahko razberemo, da Abraham obiskovalcev ni niti poznal niti pričakoval. Lahko bi rekli, da so bili zgolj trije neznanci, ki so potovali mimo. Nekateri razlagalci so mnenja, da so človeku, ki je potoval po tuji deželi, po orientalski navadi priznali pravico do gostoljubnosti, četudi ni v njej poznal nikogar. Abraham pa ni čakal, da bi ti neznanci uveljavili svojo pravico; ne, sam je prevzel pobudo in jim ,stekel naproti‘, ko so bili še nekoliko oddaljeni od njega. To je storil pri »dnevni vročini« in svojih 99 letih! Mar nam to ne pove, čemu je Pavel meril na Abrahama kot na vzor, ki naj bi ga posnemali? Prav to je namreč bistvo gostoljubnosti: da imamo radi neznance oziroma jih ljubimo, da skrbimo za njihove potrebe. To je pozitivna lastnost.
13. Zakaj se je Abraham ,priklonil‘ obiskovalcem?
13 Iz pripovedi izvemo tudi to, da se je Abraham ob srečanju s temi neznanci ,priklonil do tal‘. Priklonil popolnim neznancem? Torej, s poklonom, kakršnega je naredil Abraham, so včasih pozdravljali ugledne goste ali ljudi na visokem položaju, in ga ne smemo zamenjevati s čaščenjskim dejanjem, ki je namenjeno le Bogu. (Primerjaj Dejanja 10:25, 26; Razodetje 19:10.) Abraham je s priklonom, ne samo z nagibom glave, temveč s priklonom »do tal«, tem neznancem izkazal čast, ki je govorila o njihovi pomembnosti. Abraham je bil poglavar velike in cvetoče patriarhalne družine, kljub temu pa je imel te neznance za vredne večje časti od samega sebe. Kako drugače od splošnega nezaupanja do neznancev, od splošne opreznosti! Abraham je res nazorno prikazal pomen izjave: »V spoštovanju drug drugemu prvujte.« (Rimljanom 12:10, Jere, Pečjak, Snoj)
14. Kako se je Abraham trudil in kaj je žrtvoval, da je neznancem izkazal gostoljubje?
14 Preostali del pripovedi pa pokaže, da so bila Abrahamova čustva pristna. Že sam obrok je bil nekaj izrednega. Namreč celo v velikih družinskih skupnostih, ki imajo veliko živine, ne jedo vsak dan »najboljše tele«. John Kitto je v Daily Bible Illustrations o zelo razširjenih navadah tistega področja zapisal: »Nikoli si ne privoščijo razkošja, razen ob kakšnem praznovanju ali pa ob prihodu neznanca; in mesno hrano jedo samo ob takšnih priložnostih. To velja tudi za lastnike številnih čred in krdel.« Toplo podnebje jim ni dovoljevalo, da bi shranjevali pokvarljiv živež, zato so morali, da so postregli takšen obrok, vse narediti na kraju samem. Ni čudno, da se v tej kratki pripovedi besedi »hitro« ali ,hiteti‘ pojavita kar trikrat in da je Abraham dobesedno ,tekel‘, da je pripravil obrok. (1. Mojzesova 18:6–8)
15. Kakšno je pravilno gledišče o gmotnih dobrinah, kadar izkazujemo gostoljubje, skladno z Abrahamovim zgledom?
15 Seveda pa bistvo vsega tega ni samo priprava velike pojedine, da bi na koga naredili vtis. Resda sta se Abraham in Sara tako zelo potrudila, samo da bi pripravila in ponudila obrok, ne pozabite pa, kako se je Abraham o tem obroku izrazil pred tem: »Prineso naj nekoliko vode, in umijte si noge ter počijte pod drevesom. In prinesem grižljaj kruha in okrepčajte srce svoje; potem pojdete dalje; saj zato ste se namerili mimo svojega hlapca.« (1. Mojzesova 18:4, 5) Kasneje se je izkazalo, da je bil ta »grižljaj kruha« pravzaprav banket s pitanim teletom in podpepelniki iz fine moke, masla in mleka; zares, pojedina, vredna samega kralja. Toda kaj želimo s tem povedati? Kadar izkazujete gostoljubje, ni pomembno, kako razkošna bo hrana ali pijača ali pa kako dovršeno bo pripravljeno razvedrilo in tako naprej, oziroma vam tega ni treba poudarjati. Gostoljubnost ni odvisna od tega, ali si lahko posameznik privošči drage reči ali ne. Gostoljubnost temelji na iskrenem zanimanju za dobro drugih in želji, da bi jim po svojih najboljših močeh delali dobro. »Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo,« pravi biblijski pregovor in v tem se skriva ključ do pristne gostoljubnosti. (Pregovori 15:17)
16. Kako je Abraham s tem, kar je naredil za obiskovalce, pokazal, da ceni duhovne reči?
16 Ne smemo pa pozabiti povedati, da je imel ves dogodek tudi duhovni prizvok. Abraham je nekako sprevidel, da so bili ti obiskovalci Jehovovi sli. To lahko razberemo iz besed, s katerimi jih je nagovoril: »Gospod [Jehova, NW] moj, če sem našel milost v tvojih očeh, ne pojdi, prosim, mimo svojega hlapca.«a (1. Mojzesova 18:3; primerjaj 2. Mojzesova 33:20.) Abraham ni mogel vedeti vnaprej, ali mu nosijo sporočilo ali pa samo potujejo mimo. Ne glede na to pa je doumel, da se uresničuje neki Jehovov namen. Ti posamezniki so namreč opravljali Jehovovo poslanstvo. In če bi k temu lahko kakor koli prispeval, bi mu to bilo v veselje. Zavedal se je, da si Jehovovi služabniki zaslužijo najboljše, zato je bil pripravljen glede na okoliščine dati najboljše. Vedel je, da bo s tem duhovno blagoslovljen on ali pa kdo drug. Kasneje se je izkazalo, da sta bila s Saro za svojo iskreno gostoljubnost bogato blagoslovljena. (1. Mojzesova 18:9–15; 21:1, 2)
Gostoljubno ljudstvo
17. Kaj je Jehova zahteval od Izraelcev glede neznancev in potrebnih, ki so bivali med njimi?
17 Narod, ki je izšel iz Abrahama, naj ne bi pozabil njegovega izrednega zgleda. Jehova je dal Izraelcem Postavo, ki je od njih zahtevala, da so do neznancev med njimi izkazovali gostoljubje. »Kakor vaš rojak vam bodi tujec, ki biva med vami, in ljubi ga kakor samega sebe; saj ste tudi bili tujci v deželi Egiptovski. Jaz sem GOSPOD, Bog vaš.« (3. Mojzesova 19:34) Ljudstvo je moralo biti še posebej pozorno do tistih, ki so potrebovali gmotno pomoč, in se jih ni smelo na lahko rešiti. Kadar je Jehova ljudstvo blagoslovil z bogato žetvijo, kadar se je veselilo na praznovanjih, kadar je v sobotnem letu počivalo, in še ob drugih priložnostih, se je moralo spomniti tudi tistih manj srečnih – vdov, dečkov brez očeta in tujcev. (5. Mojzesova 16:9–14; 24:19–21; 26:12, 13; vse NW)
18. Kako pomembna je gostoljubnost, če imamo v mislih Jehovovo milost in blagoslov?
18 Kako pomembne so dobrotljivost, radodarnost in gostoljubnost do drugih, še posebej do potrebnih, lahko vidimo iz tega, kako je Jehova ravnal z Izraelci, ko ti niso hoteli udejanjati teh vrlin. Jehova je svojemu ljudstvu jasno in glasno povedal, da od njega zahteva, da je dobrotljivo in radodarno do neznancev in potrebnih, če želi še naprej prejemati njegov blagoslov. (Psalm 82:2, 3; Izaija 1:17; Jeremija 7:5–7; Ezekiel 22:7; Zaharija 7:9–11) Kadar si je narod prizadeval spolnjevati te in druge zahteve, je uspeval ter užival gmotno in duhovno obilje. Kadar pa se je zapletel v sebična osebna opravila in nehal kazati te dobrohotne vrline do potrebnih, ga je Jehova obsodil in mu nazadnje odmeril neugodno razsodbo. (5. Mojzesova 27:19; 28:15, 45)
19. O čem bomo nadalje razpravljali?
19 Kako pomembno je torej, da se preiščemo in vidimo, ali glede tega živimo skladno z Jehovovimi pričakovanji. Še posebej je to pomembno danes, glede na to, da v svetu prevladuje sebični in razdiralni duh. Kako lahko torej dokažemo krščansko gostoljubnost v tem razdeljenem svetu? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
a Za podrobnejšo razpravo o tej temi glej članek »Ali so ljudje kdaj videli Boga?« v Stražnem stolpu, 1. november 1988, strani 29–31.
Ali se spomnite?
◻ Kakšen je pomen biblijske besede, prevedene z »gostoljubnost«?
◻ Kako je Jehova popoln zgled v izkazovanju gostoljubja?
◻ Kako daleč je šel v izkazovanju gostoljubja Abraham?
◻ Zakaj morajo vsi pravi častilci ,gojiti gostoljubnost‘?